Za nama so 4 leta uspešnega zakona in k temu je pripomogla tudi e-priprava

Uredništvo iskreni.net
Torek, 5. maj 2009, 7:08
Image

Svojega moža sem v živo srečala po treh letih najinega dopisovanja preko interneta in od takrat naprej sva nerazdružljiva.

Nekega dne sva se po naključju srečala na svetovnem spletu. Bil je nadvse duhovit, naraven in iskren. Vsak dan sem čakala, da prižgem računalnik in izvem, kaj se mu je tisti dan novega zgodilo, če je kaj mislil name,... Nikoli mi ni padlo na pamet, da bi se mu lagala kdo sem, kako razmišljam, kaj počnem... le zakaj? Z njim je bilo vedno tako prijetno klepetati. Postala sva res prava prijatelja.

Po treh letih pogovorovov sva se srečala v živo. Bil je lep sončen dan. Ravno sem parkirala avto, ko sem ga zagledala, kako je hodil proti meni v modri majici. Takoj sem vedela, da je to on. Bil je na široko nasmejan, podal mi je roko, jo pošteno stisnil in se mi predstavil. Takoj se mi je zdel neznansko simpatičen.

Najino prijateljstvo se je s tistim dnem še poglobilo. Občasno sva se še videla, se skoraj vsak dan slišala po telefonu in bila na tekočem eden z drugim. Tako sva prijateljevala cca tri leta. Prišle so poletne počitnice in z njimi 1. julij 2003. On je opravil vse izpite in si zaželel preživeti nekaj dni na morju. »Zakaj pa ne, pridi k nam.« Tistega dne je preskočila iskrica ljubezni. Najine oči so se srečale drugače, kot sva bila navajena. Najino prijateljstvo je preraslo v zaljubljenost in ljubezen. Postala sva fant in punca. Čez pol leta pa me je zaprosil za roko.

V svoje načrtovanje nadaljnega življenja skupaj, sva poleg poroke vključila tudi pripravo na zakon. Sprva sva obiskovala klasično prirpavo na zakon, ki je trajala 6 zaporednih nedelj. Tam nama je župnik Lojze povedal za portal Iskreni.net. Na strani je bilo vabilo za prvo skupino, ki bi se na zakon pripravljala po e-pripravi. »Zakaj pa ne«, sva si mislila in sprejela tudi ta izziv.

Vsak teden smo dobili novo temo, o kateri sva se morala pogovoriti, potem pa vsak zase napisati svoje mnenje oz. razmišljanje na forum. Po treh mesecih se nas je več skupin priprave dobilo na skupnem vikendu, kjer smo se imeli nepopisno lepo. Razvile so se globoke debate, v katerih je sodelovala ginekologinja, dva zakonska para (mlajši in starejši par) ter duhovnik. O vsem kar nas je mučilo, pa smo v neformalnem pogovoru klepetali še pozno v noč.

Zaradi e-priprave sva se mnogo več pogovarjala na točno določeno temo in jo nato vsak zase napisala svoje razmišljanje na forum, prebrala razmišljanje drug drugega in se še malo pogovorila o isti temi. Hvaležna sva, da nama je ravno ta priprava omogočila, da sva se bolje spoznala tudi na tak način. Mislim, da dobra komunikacija med partnerjema ohranja dober odnos.

Mnogi imajo pomisleke do interneta in tudi do tovrstne priprave. Tako sem bila tudi sama deležna očitkov, da sem se za e-pripravo določila zato, ker želim biti anonimna, ker se lahko skrivam za besedami, ki sploh niso moje, da si za ohranjanje stikov ne vzamem dovolj časa, da moji stiki niso pristni ...

Sama zase lahko rečem, da sem tako v resničnem kot virtualnem življenju, ki je zame ravno tako resničen, enaka. Iskrenost je zame vrednota, ki jo močno cenim. In prav tako so bili resnični in iskreni tudi drugi pari iz naše skupine, saj smo dosledno upoštevali pravilo: iskrenosti do samega sebe, do partnerja in do drugih. Saj smo vendar iskreni.net in ne vcelofanzaviti.net.

Ta trenutek, ko tole pišem so za nama že 4 leta uspešnega zakona in zagotovo je k temu pripomogla tudi e-priprava na zakon. E-pripravo toplo priporočam vsem parom, ki se pripravljajo na zakon in jim računalnik ni tuj. Midva imava na čas priprave zelo lepe spomine in upava, da bodo takšni tudi vaši.

Za iskreni.net: AB s primorske, maj 2009

Fotografija je simbolična

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.