Video: Zakaj nas besede najbližjih tako hitro vznemirijo?

Dnevno sobo si radi uredimo tako, da nam je v njej prijetno. Da v njej preživljamo skupne trenutke z najbližjimi. Zakaj se ta včasih spremeni v sobo, iz katere bi najraje nemudoma pobrali šila in kopita?

V prvo oddajo smo prav na mednarodni dan družin na ulici ujeli p. Christiana Gostečnika in ga povabili v naš studio na Iskreni.net. »Ooo, to je moje okolje! Kot da bi bil doma,« je bil navdušen ob pogledu na kuliso Ljubljane v večernem soncu in pogovor je v zares toplem vzdušju stekel brez občutka, da sva »v soju žarometov«. Kot doma v dnevni sobi.

In najina prva tema se je v resnici začela o dnevni sobi. O občutjih, ki se tam odvijajo, pravzaprav.

Dnevno sobo si radi uredimo tako, da se v njej počutimo doma, sproščeno, prijetno. Ko pa se vanjo tudi zares usedemo, odložimo dnevne skrbi in ostanemo sami z zakoncem ali nekom, ki nam je blizu, se ta včasih spremeni tudi v prostor, iz katerega bi najraje pobegnili. Zakaj nas besede najbližjih tako hitro vznemirijo, spravijo v slabo voljo? In zakaj se nas te iste besede, če bi jih izrekel nekdo drug, ne bi niti pol toliko dotaknile?

»Moški to zelo hitro prepoznavamo, ker rečemo, da nas organsko nekaj zablokira. In ženske to zelo težko razumejo,« je ženski duši pojasnil Gostečnik. Moški namreč velikokrat niti ne ve, kaj se dogaja z njim. »Nekaj ga moti in dokler o tem ne spregovori, je v svoji lastni kletki. In okrog njega so žrtve. Te doživljajo, kot da niso več privlačne, da so nevredne, neprimerne …«

»Ko se odločim, da bom postal moški, ne glede na to, kaj delam v življenju – da bo tisto moško, da bom prijazen človek, dostopen, da bom jaz iskal odnose in bom uspel prihajati do ženske, postanejo stvari zelo drugačne,« pravi p. Christian Gostečnik.

Kaj storiti?

»Dokler se zakonca ne usedeta in pogovorita, kaj se med njima dogaja se te »scene« in travme samo odvijajo in pridobivajo še nova težka občutja.«

»Samo še o tehničnih stvareh se pogovarjava! Nobenih težkih tem ne smeva več odpirat. To so verjetno najbolj pogoste scene, ki jih doživlja vsak zakonski par.« In kaj lahko storita? Gostečnik je kratek: »Rešitev je pogovor.«

Sliši se enostavno, vemo pa, da je to dostikrat veliko težje. Kako se sploh pogovarjati, ne da bi se drugi čutil napadenega? »Najprej je naloga, da sprejmeta odgovornost vsak zase in za svoje čutenje. To je nekaj, kar ljudje zelo težko razumemo.« Šele takrat namreč prenehamo z napadi, v katerih streljamo puščice – zakaj me nimaš več rad, vse ti je bolj pomembno kot jaz …

Postati najboljša različica samega sebe

Šele ko se moški in ženska odločita, da bosta postala najboljši različici samih sebe in ne bosta več odigravala nekih vlog, se stvari lahko spremenijo. Takrat lahko pridemo do drugega in iskreno rečemo: »Dragi, nekaj se ti dogaja. Je hudo?«

Vse to izhaja iz njune zgodovine – vsak v odnos prinaša svoj nahrbtnik. In vsak od njiju se bo srečeval z istimi občutji, kot jih je doživljal v svojem otroštvu. Zakaj? Ker bomo dobili prav takega moža/ženo, ki nam bo v naši »psihični ekonomiji« ustrezal.

“Vabljeni, da se nam v naši dnevni sobi z razgledom na Iskreni.net pridružite v oddajah, v katerih bomo s sogovorniki kopali in brskali tam, kjer nas včasih bolj, včasih manj čevelj žuli!

Video: David Sipoš