V vrtincu prstnih vrtavk

Foto: Canva

Tudi slovenski otroci iz dneva v dan bolj navdušeno in bolj množično vrtijo na svojih prstih prstne vrtavke (Fidget Spinner), ki so drugod po svetu povzročile že pravo manijo. Se morda tudi vi sprašujete, ali jo vaš otrok potrebuje ali ne?

Mnogi starši so v zadnjem času soočeni z željo otroka po najnovejši popularni igrači, imenovani prstna vrtavka oziroma v angleščini Fidget spinner. Ker se izdelek oglašuje tudi s trditvami, da “deluje pomirjujoče, zmanjšuje stres, povečuje koncentracijo in ustvarjalno razmišljanje, pomaga hiperaktivnim otrokom z motnjo pozornosti” ipd., je lahko starševska dilema še toliko večja.

Kaj to je in zakaj jo hočejo vsi?

Glede na to, da je nastala že v 90-ih letih, ni povsem jasno, zakaj je igrača postala tako priljubljena prav sedaj.

Gre za povsem preprosto napravico, nekakšen propeler v velikosti dlani, ki ga s prsti držimo v sredini in z gibom kazalca poženemo v vrtenje. Nato opazujemo vrtenje (2-3 min) ali izvajamo trike (prestavljanje na drug prst, v drugo roko, metanje v zrak ipd.). Igrača za delovanje ne potrebuje nikakršne elektronike in baterij, za vrtenje uporablja zgolj zakone fizike.

Čeprav ni namenjena zgolj otrokom, ampak jo uporabljajo tudi odrasli, jo že lahko uvrstimo na seznam igrač, ki se v nekem trenutku razširijo po celotni generaciji otrok (verjetno se še spomnite trolčkov, plastičnih vzmeti, tamagočijev, pokemonov, zapestnic iz elastik …). A glede na to, da je nastala že v 90-ih letih, vendarle ni povsem jasno, zakaj je postala tako priljubljena prav sedaj.

Grizenje nohtov, trkanje s pisalom po mizi, bobnanje s prsti, igranje z radirko ali zadrgo, prižiganje kemičnega svinčnika, cefranje papirčkov … – takšna ali drugačna oblika zaposlitve nemirnih rok je sicer poznana mnogim, ne le v šoli, ampak tudi v pisarnah, še posebej v času naraščajočega stresa in tesnobe. In otroci, ki imajo veliko naravno potrebo po gibanju, danes sedijo preveč, zato so nemirni. Morda je v vsem tem razlog za nenaden vzpon igrače, ki se zdi kot naročena, da pomiri nemir prstov in uma. Dejstvo je le, da je v zadnjih mesecih obnorela zahodni svet in da to sproža tudi številne razprave. Nekateri hvalijo njene blagodejne učinke, za druge je zoprna motnja in v nekaterih šolah so jo že prepovedali.

Terapevtski pripomoček ali igrača?

Kar je pri tokratni maniji po prepričanju mnogih pozitivno, je vsekakor to, da so prstne vrtavke za nekaj trenutkov otroke odtrgale od telefonov in drugih elektronskih napravic. Poleg tega osvajanje najrazličnejših spretnosti (prstnih in splošno gibalnih) mladim ne škodi, prav nasprotno. Ob izvajanju trikov, tekmovanjih v trajanju vrtenja in podobnih podvigih se otroci tudi družijo v živo (ne le na socialnih omrežjih), kar prav tako ni slabo. In čeprav so leteče vrtavke že povzročile tudi poškodbe, igrača vendarle ni posebej nevarna.

Zakaj so jih torej na nekaterih šolah prepovedali?

Odgovor se skriva predvsem v naravi igrače, ki naj bi bila – vsaj po imenu (»fidgets« je v angleščini ime za tovrstne pripomočke) in po nekaterih marketinških trditvah – tudi terapevtske narave. Prstna vrtavka je namreč podobna pripomočkom, ki so bili razviti kot pomoč otrokom s posebnimi potrebami, osebam s senzornimi težavami, predvsem otrokom z avtizmom ter motnjo pozornost in hiperaktivnostjo. Tem osebam najrazličnejši pripomočki, ki jih lahko gnetejo, stiskajo, grizejo, raztegujejo, frcajo, nanje pritiskajo s prsti, pomagajo k umiritvi in večji koncentraciji. S pomočjo teh pripomočkov bodisi iščejo dodatne senzorne vnose (ker jih njihovi možgani potrebujejo več) ali pa ob preobilju dražljajev poiščejo fokus in sprostijo napetost. S temi pripomočki si torej ti otroci pomagajo še posebej v razredu. In nekateri otroci s posebnimi potrebami res opažajo blagodejne učinke prstnih vrtavk in jih zato vrtijo med poukom.

Primeri igrač s terapevtskim učinkom, ki zaposlijo nemirne roke in na osebo delujejo pomirjujoče.

“Vse okrog sebe v razredu slišim brnenje …”

A kaj, ko ima naenkrat te pripomočke cel razred otrok?

»Ko se skušaš skoncentrirati na svoje delo, je vse, kar slišiš, vrtenje povsod naokrog,« pravi učenka iz 7. razreda šole v VB. »Če jo ima nekdo čisto blizu tebe, pa te čisto pritegne, ker delajo različne trike in vsi potem to gledajo.«

Ali z besedami neke učiteljice: »Danes sta vrtavko v razred prinesla dva učenca, ker da jima to ‘pomaga pri koncentraciji’ – ne, pomaga jima samo živcirati sošolce in preprečuje vsem drugim, da bi se lahko koncentrirali.«

Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da za prstne vrtavke ni nikakršnih študij in dokazov, da bi resnično pomagali otrokom pri koncentriranju, in da niti nimajo lastnosti, potrebnih za pripomočke, ki so zasnovani terapevtsko.

V nekaterih razredih in šolah se je vrtavka izkazala za veliko motnjo,
nekateri učitelji pa menijo, da na učence vpliva blagodejno.

Pozornost vlečejo nase, namesto da bi jo preusmerjale drugam

Dr. Jennifer Crosbie, klinična psihologinja iz otroške bolnišnice v Torontu, pojasnjuje, da mora dober pripomoček otroku omogočati neko gibanje in premikanje prstov, pri prstnih vrtavkah pa je dovolj samo en začetni gib, da sprožimo vrtenje, kar otroku ne pomaga izživeti potrebe po gibanju.

Vrtavka sama pritegne njegovo pozornosti, namesto da bi mu jo pomagala preusmeriti drugam, in je moteča za okolico, namen učinkovitih igrač za sproščanje pa je ravno nasproten.

Poleg tega vrtavka sama pritegne njegovo pozornost, namesto da bi mu jo pomagala preusmeriti drugam, in je moteča za okolico, namen učinkovitih igrač za sproščanje pa je ravno nasproten.

»Nekaterim otrokom so lahko v pomoč. A za vsaj tolikšno število otrok se izkažejo bolj kot motnja in ne pomagajo na način, kot naj bi,« opozarja Crosbiejeva. Če hočemo, da so zares učinkovite, morajo biti tovrstne igrače manjše, manj opazne in izbrane povsem individualno, je še prepričana strokovnjakinja.

Z vrtavko v roki ne moreš plezati

Podobno meni dr. Annemarie Christie, avstralska pediatrinja in mama štirih otrok, ki pravi, da svojemu 8-letniku z diagnozo motnje pozornosti in hiperaktivnosti te igrače ne bo kupila. Poleg že omenjenih pa opozarja na še eno težavo: »Naši otroci že tako ali tako odraščajo v svetu elektronskih stimulacij, v katerem imajo zelo malo priložnosti, da samo sedijo in so. Stalno se želijo premikati in se pogosto pretirano osredotočajo na eno samo stvar (igračo/igrico) in ne znajo videti širše slike. Veliko več bi pridobili, če bi pospravili vso elektroniko in prstne vrtavke proč in šli ven. Morali bi se voziti s kolesi, plezati po drevesih, graditi hišice in igrati nogomet z vrstniki. Vsega tega pa ne moreš, če v rokah držiš prstno vrtavko.«

Neprestano stimulirani možgani

Natanko to je tudi osrednja misel članka o prstnih vrtavkah ameriške delovne terapevtke Victorie Prooday, ki je ustanoviteljica multidisciplinarne klinike za otroke z vedenjskimi, socialnimi, čustvenimi in učnimi težavami. Strokovnjakinja, ki veliko pozornost posveča razvoju otroških možganov, starše že dolgo opozarja na negativne vplive sodobnega tehnološkega sveta na živčni sistem otrok. In prstne vrtavke po njenem mnenju v to situacijo ne prinašajo nič koristnega.

Takole pravi:

»Kljub najboljšim namenom smo preoblikovali možgane celotne generacije današnjih otrok tako, da pričakujejo takojšnjo zadovoljitev. To smo dosegli s tem, ko smo jim ponujali tablice in video igrice, njihove možgane pa prikrajšali za priložnosti za dolgočasenje, odgovornosti in meje. Otroci prihajajo v šolo čustveno nesposobni za učenje. Njihovi možgani ne zmorejo delovati ob nižji ravni stimulacije in pričakujejo posebne učinke ves čas. Žal resnično življenje njihovim možganov ne more ponuditi tega, kar smo jim mi obljubili; v primerjavi s stimulacijo, ki jo ponujajo zasloni, je resnično življenje dolgočasno. Življenje od možganov zahteva, da se spopadejo z dolgčasom, ki pa ga ti otroci ne prenesejo, zato postanejo nemirni v trenutku, ko njihovi možgani zaznajo že najmanjši dolgčas.

Z izzumom prstnih vrtavk popeljemo njihove možgane na novo raven takojšnje zadovoljitve. Otrokom kupimo, kar želijo, v trenutku, ko to želijo, brez premisleka, ali to v resnici rabijo. Sedaj vrtavke prinašajo v razrede; svoje možgane še naprej ves dan stimulirajo z visoko ravnjo vrteče stimulacije. In bolj ko jih stimulirajo, več tega si bodo želeli, in toliko manj odloženega zadovoljevanja potreb, kot bodo imeli, toliko manj čustveno pripravljeni na učenje bodo.

Obstaja sicer nekaj otrok, ki tovrstne pripomočke potrebuje. A še za te otroke so ti pripomočki le hitra rešitev. Ti otroci potrebujejo veliko bolj globinski pristop k reševanju težav s koncentracijo. V mnogih primerih je tako, da če otrok potrebuje tovrstne pripomočke, to pomeni, da so njegovi možgani pretirano stimulirani in pravzaprav rabi umirjanje možganov namesto še dodatne stimulacije.«

Obstaja dobra alternativa prstnim vrtavkam?

Victoria Prooday staršem nemirnih otrok namesto vrtavk predlaga naslednje:

• Učite otroke, da je dolgočasenje povsem normalno človeško čustveno stanje. Pomagajte jim, da prepoznajo znake dolgčasa, in jim pomagajte razviti funkcionalne strategije za soočanje z njim. Ne prevzemajte odgovornosti za to, da neprestano zabavate svoje otroke, saj se morajo naučiti, da se sami soočajo z dolgčasom.
• Zavestno vlagajte trud v to, da otroke naučite odlaganja zadovoljevanja potreb. Izogibajte se uporabi elektronskih varušk v avtomobilih in restavracijah in urite njihove sposobnosti mirnega sedenja in čakanja. Omejite prigrizke med obroki.
• Omejite otrokov dostop do tehnologije. Poleg tega se tudi sami odklopite od telefona in preživljajte kakovosten čas z otrokom.
• Omogočite otroku priložnosti, da preživlja čas zunaj, še posebej v naravi.
• Poskrbite za redne možnosti za intenzivno in daljšo fizično vadbo, kot je kolesarjenje ali pohodništvo.
• Vnašajte v življenje otrok pomirjujoče stvari, kot je poslušanje mirne glasbe, sedenje okrog ognja, kopel, branje knjig, risanje, igranje družabnih iger.
• Omogočite dovolj spanja in spalnico brez tehnologije.
• Urite otrokove zmožnosti, da dokonča enolična dela, kot je recimo pomoč pri kuhanju, pripravljanje mize, postiljanje postelje, zlaganje oblek.
• Če vaš otrok resnično potrebuje pripomoček za sproščanje nemira, mu ponudite pripomoček, ki ponuja manjšo stimulacijo, npr. protistresno žogico.

»Ponudite otrokom to, kar je zanje resnično in v temelju dobro, namesto visoko stimulirajočih hitrih rešitev,« zaključuje Proodayjeva.

Viri: yourot.com, cbc.ca, dailytelegraph.com.au