Želja ustvariti družino je, še posebej v ženski, lahko neskončno močna. In kaj takrat, ko par ugotovi, da strah pred tem, da bi ne imela otrok, postaja realnost?
Različni smo si ljudje in v težavah se poslužujemo različnih metod. Medtem, ko se bo par, ki sloni na šibkih temeljih v primeru težav razšel, se bo drugi zatekel v vero in izročal svoje breme. Morda si bosta partnerja privoščila daljše počitnice, večjo spremembo, zamenjavo službe, vsekakor pa tudi NNDja… toda če otrok še kar ni… skoraj vsak prej ali slej pomisli tudi na umetno oploditev.
Nekaterim se zdi umetna oploditev odlična rešitev za izpolnitev želja, spet drugi pa imamo pri njej pomisleke. Vsaj v nekaterih primerih.
Kaj je umetna oploditev?
Skica prikazuje oblike umetne oploditve:
Poznamo homologno umetno oploditev, kjer sta semenčica in jajčece od dotičnega para, in heterologno umetno oploditev, kjer je vsaj ena od spolnih celic od donatorske osebe. V obeh primerih se oploditev zgodi v ali zunaj telesa ženske.
V primeru oploditve v ženski poteka postopek združevanja moške in ženske spolne celice po naravnem postopku, medicina pa (vsaj v primeru, ko gre za spolne celice dotičnega para) pomaga s svojim znanjem zgolj toliko, da do oploditve pride, ko je žensko telo pripravljeno na nosečnost (zrelo jajčece, primeren nivo hormnov).
V primeru oploditve v eprueti gre za čisto nekaj drugega: v eprueti se namreč oplodi več jajčec, nastane več zarodkov iz katerih se lahko razvijejo popolnoma zdravi otroci. V maternici dozori samo eden ali največ dva. Nekaj jih, pričakovano odmre že v maternici, nekaj jih zamrznejo za možno kasnejšo »uporabo«, vedno pa se jih kar nekaj tudi zavrže.
Vsem oblikam umetne oploditve pa je skupno tudi hormonsko zdravljenje, ki je za žensko telo skrajno obremenjujoče in naporno, ima pa tudi hude daljnoročne posledice, o katerih farmacija raje molči.
Glede na to, da imamo medicino zato, da nam pomaga, kadar imamo zdravstvene težave, ali lahko trdimo, da so nekateri postopki umetne oploditve sporni?
Kaj je spočetje?
Spočetje ni le združitev moške in ženske spolne celice. Je dar in bi moral biti posledica ljubezni – čustvene, duhovne in telesne združitve moža in žene.
Otrok ni naša pravica. Otrok ni proizvod.
Če spočetje oddaljimo od duhovne, telesne in čustvene dimenzije, lahko postane zgolj tehnično opravilo, postopek.
Ne gre za verske predpise, temveč za dejstvo, da razmnoževanje brez spolnosti nasprotuje celostni antropologiji.
Kdo so starši?
Starša sta v primeru umetne oploditve zreducirana na raven posredovalca biološkega materiala.
Če malo karikiramo, ima lahko en otrok pet staršev: tri mame (biološko – donatorko jajčeca; nadomestno – tisto ki ga nosi in zakonito – tisto, ki ga vzgaja) in dva očeta (darovalca semena in skrbnika).
V koga vreči kamen – medicino ali par?
Četudi se ne strinjamo z (nekaterimi oblikami) umetne oploditve, pa ni naša naloga, da obsojamo tiste, ki so se zanjo odločili. Zavedati se moramo, da bi tudi tisti starši veliko raje zanosili po naravni poti in, da želja po otroku ni le želja, temveč naša naravna potreba, ki je lahko tako močna, da povsem prežame naše življenje.
Verjamem, da so taki starši lahko enako dobri, v nekaterih primerih celo boljši, od tistih, ki se jim otrok »zgodi«.
Za konec…
Tudi sama sem trenutno v fazi, ko naju včasih zgrabi strah, kaj če otrok ne bo več? A vseeno, sva se dogovorila, da otrok ne bova poskušala izsiliti. Zaupava, da nama bo poslan, ko bo za to najprimernejši čas.
Povzeto po knjigi: Ramon Lucas Lucas: Bioetika za vse
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Priporočam način zanositve po principu iz knjige Nadnaravno rojevanje.
V tem primeru resnično doživiš čudež življenja.
re:
[quote=petja]Priporočam način zanositve po principu iz knjige Nadnaravno rojevanje.
V tem primeru resnično doživiš čudež življenja.[/quote]
A bi lahko prosim kaj več o tej knjigi povedala? Na netu je ne najdem… Hvala
Kar ni jasno napisano: Cerkev zavrača vse oblike umetne oploditve.
Si ti prebral-a članek?
ja sem, in nikjer notri nisem zasledil tega podatka, pač pa ogromno relativiziranja kot npr. [i]spet drugi pa imamo pri njej pomisleke. Vsaj v nekaterih primerih. [/i], [i]ali lahko trdimo, da so nekateri postopki umetne oploditve sporni?[/i], itd.
sam sem samo opozoril na to da je stališče Cerkve pri tem vprašanju jasno. Proti, in to v kateremkoli primeru!
Anonimnež, ne vem, če imaš prav, da v vsakem primeru. Mislim, da obstajajo izjeme, kjer cerkev pretehta in morda celo dovoli. Ampak seveda le v skrajnih primerih.
Glede knjige. Jaz sem jo prebrala le skopirano varianto, ko mi jo je posodila prijateljica. Ni bilo prve strani, tako da ne vem, kdo je založnik, tudi sama je nisem našla na netu.
Mogoče bi se jo dalo dobili v angleščini, mislim, da je supernatural childbirth. Nisem pa popolnoma zihr. Kolikor vem, obstaja tudi video posnetek.
Evo link:
http://books.google.si/books?id=N768Lk4UsJsC&dq=supernatural+childbirth…
petja, kolikor sem sam bral sem zasledil samo to da je Cerkev proti (in seveda argumente), nikjer pa ničesar o morebitnih izjemah. če lahko poveš kje si to našla bi bil hvaležen (bi imel še kakšno informacijo več).
lp
ne, mislim, da cerkev ni absolutno proti umetni oploditvi sami – predvsem je tu problematično to, da je zarodek, ki se potem ima možnost razviti, dozoreti in živeti, le eden od večih pridobljenih. vsadijo pač nekaj najmočnejših/najboljših, potem pa kar se prime. ostalo se zavrže. nekako tako so nam razlagali na šoli za zakon, če se ne motim…
to sem tudi sam mislil dokler nisem prebral ene knjižice katera v enem poglavju obdela tudi to da ni največji problem zavrženje zarodkov, ampak v prvi vrsti to, da pri umetni oploditvi ne gre za združitev partnerjev (vendar dosti bolje razloženo in argumentirano, moram poiskat knjižico…).
tisto o zarodkih pa je kar pogosta trditev, katera pa nima ravno podlage v nauku Cerkve.
“A vseeno, sva se dogovorila, da otrok ne bova poskušala izsiliti.”
Nekaterim je dano po naravni poti, nekaterim ne. Človek pomaga, če lahko pomaga in zdravniki seveda pomagajo…Nisem še slišala, da cerkev ne bi bila za to, da se pomaga pomoči potrebnim. Včasih prehitro sodimo in govorimo ter smo pretirano pametni, ko se ne gre za nas. Kaj pa naredimo takrat, ko se sami srečamo s problemom pa je marsikdaj drugače. Srečno vsem.
re:
[quote=Anonimnež]”A vseeno, sva se dogovorila, da otrok ne bova poskušala izsiliti.”
Nekaterim je dano po naravni poti, nekaterim ne. Človek pomaga, če lahko pomaga in zdravniki seveda pomagajo…Nisem še slišala, da cerkev ne bi bila za to, da se pomaga pomoči potrebnim. Včasih prehitro sodimo in govorimo ter smo pretirano pametni, ko se ne gre za nas. Kaj pa naredimo takrat, ko se sami srečamo s problemom pa je marsikdaj drugače. Srečno vsem.[/quote]
Jaz sem govorila o kontracepciji. Moj stric je duhovnik, profesor, moralist (jih je le nekaj v Slo, ki učijo cerkveno moralo) in mi take stvari razlaga, zato vem iz prve roke. 🙂 Od vseh kontracepcijskih tablet so le ene, ki niso abortivne – vem, ker jih ima moja prijateljica, ki je po dolgih posvetovanjih z zdravniki vse preverila. Ostale so v bistvu isto kot splav.
Kolikor vem glede umetnega oplojevanja cerkev ni za. Je res, da včasih po naravni poti kar noče in noče it. Ampak v svetem pismu piše, da bo neplodna ženska vesela mati otrok. Seveda tista, ki zaupa v Boga. In s to vero Ga je treba prositi, saj je obljubil in se bo obljube držal – če bomo mi naredili svoj del in dobro, pošteno, čisto živeli svoje življenje.
Take neumnosti moraliziranja kvasijo lahko samo tisti, ki se še niso znašli v situaciji, ko bi morali po otroke k zdravnikom. Vprašajte se kaj bi storili, če bi vam postavili diagnozo neplodnosti in bi imeli možnost dobiti otroka le s pomočjo zdravnikov? Koliko bi vas bilo raje brez otrok kot pa da bi ga spočeli preko epruvete?
Najbrž samo duhovniki…
re:
[quote=Nina]Take neumnosti moraliziranja kvasijo lahko samo tisti, ki se še niso znašli v situaciji, ko bi morali po otroke k zdravnikom. Vprašajte se kaj bi storili, če bi vam postavili diagnozo neplodnosti in bi imeli možnost dobiti otroka le s pomočjo zdravnikov? Koliko bi vas bilo raje brez otrok kot pa da bi ga spočeli preko epruvete?
Najbrž samo duhovniki…
aja no moj pogled je pa še nekoliko širši
Pravišda greš če ni naravne rešitve za zanositev k zdravniku po otroke. Pa imam tukaj vprašanje, koliko žensk pa gre že prej preden si želijo imeti otroke k zdravniku da še ne bi imele otrok. To je absurdno koliko je kontacepcije in splavov in ženski ki je prej jemala kontacepcijo ali celo storila splav, pod nobenim pogojem ne bi smeli dovoliti umetne oploditve. Ker otroci naj bi bili plod ljubezni, čistosti in seveda popolni odprtosti za življenje. Moje skromno mnenje
Že dolgo si želiva drugega otroka. A ga ne bova izsiljevala z umetno oploditvijo. Božji načrt je pač Božji načrt in jaz zaupam vanj.
Ni mi vedno lahko, včasih, ko sem šibka tudi jokam. Vendar vem, da je Njegov plan vedno boljši od mojega zato Mu zaupam.
Vidiš, ne gre samo za duhovnike. Več nas je takih… in, kolikor poznam avtorico, je daleč od tvoje obsodbe, da je ena tistih, ki “se še niso znašli v taki situaciji…”
Če pa te kakšna stvar teži, pojdi k spovedi. Jezus je usmiljen!
Ne, jaz ga že ne bi hotela iz epruvete. Saj sva ga z možem čakala…in je bilo hudo, ampak epruveta ni varianta. Da zraven pobijem še ne vem koliko otrok… Groza!! [b]Vsak oplojen je že otrok.[/b]
Pa že zgleda, da nista dovolj dolgo čakala.
Sicer kdo pa pravi, da je treba vse zarodke zmetati stran. Lahko jih zamrzneš in uporabiš čez čas. Če se pa ne “prime” in odmre, je pa itak moč višje sile in se to dogaja tudi v “naravnem postopku”.
re:
[quote=Nina]Pa že zgleda, da nista dovolj dolgo čakala.
Sicer kdo pa pravi, da je treba vse zarodke zmetati stran. Lahko jih zamrzneš in uporabiš čez čas. Če se pa ne “prime” in odmre, je pa itak moč višje sile in se to dogaja tudi v “naravnem postopku”.[/quote]
In če jih oplodijo 6 in po nekem čudežu se primejo vsi. Jih boš imela 6? Jaz bi, večina PA NE.
In ne gre za dolžino čakanja, gre za prepričanje.
mislim, da so tole debate, ki prizadenejo marsikoga … vsak ima svoje prepričanje in mislim, da ga moramo spoštovani …
jaz sem bila včasih neopredeljena, sedaj pa ne več … toliko je parov, ki jim brez medicinske pomoči ne bi uspelo. a je pošteno ali ne, kakšna je Njegova volja je težko soditi, dokler ne gre zate. menim, da bi večina teh, ki so proti, v lastnem primeru poseglo tudi po tem.
kar se tiče pa zavrženih zarodkov. koliko mi je poznano (pa mi je precej), se jih ne zavrže ampak preprosto odmrejo. tudi v maternici se lahko oplodijo, pa po dveh dneh odmrejo.
moje mnenje je , da je to zelo težka preizkušnja in dokler nisi na tem mestu, nimaš pravice sodit
Škofja Loka
To isto knjigo prevedeno v slovenščino dobite pri Branetu iz Kranja.
[email protected]