Se spomnite posnetkov nasilja med poukom, ki so pred časom razburili javnost? Ali smo krivi starši, ki ne znamo vzgajati, ali so krivi učitelji, ki ne znajo učiti ali je kriva mladina, ki je danes tako nemogoča?
Izmislimo si primer
Učitelj ima slab dan in ker se učenci ne umirijo, začne s spraševanjem in »podeli« štiri nezadostne ocene.
UČENEC A je doma vzgajan z nasiljem, oče je alkoholik, mama pa ves čas dela. Ko je po končani uri malica, gre v jedilnico in se začne s sošolcem obmetavati s hrano.
UČENEC B je vzgajan avtoritarno s kaznovanjem in posledicami. Ve da bo doma okaran, ker je dobil slabo oceno. Poišče sošolca, ga prosi za drogo in po šoli kadi s prijatelji. Dolgo ga ni domov.
UČENEC C je vzgajan permisivno. Prijokal bo domov, kako grozen je bil učitelj in starši bodo naslednji dan takoj prišli v šolo in zahtevali pojasnilo.
UČENEC D je vzgajan sočutno, prav tako bo prišel domov in planil v jok, da se mu je zgodila krivica. Starši ga bodo razumeli in mu bili v oporo toda ne bodo imeli občutka, da morajo kaj reševati. V primeru, da otrok ne bi videl poti ven, bi mu jo pomagali poiskati. Naslednji dan bo otrok pri pouku dvignil roko in rekel, da želi popravljati oceno.
Kaj bi se zgodilo, če bi bil scenarij drugačen?
Učitelj pride v razred in učenci se ne umirijo. Učitelj ponudi sočutje:
- Ste že utrujeni? Potem pa se gremo eno hitro igro za sprostitev. … ali
- Miha, vidim da si danes posebej vznemirjen, pridi, boš danes sedel poleg mene. …. ali
- Učenci zelo ste vznemirjeni, kaj je narobe? (mogoče pa povedo, kaj jih zares muči)… ali
- Vidim da ste danes že zelo utrujeni, bomo pa danes raje naredili en eksperiment … ali karkoli, ob čemer učenci zelo uživajo.
UČENEC A (Miha) ki je doma vzgajan z nasiljem, bo po pouki obsedel v razredu in začel jokati, ne bo hotel domov. In učitelj se bo z njim pogovoril ali pa ga napotil k svetovalni delavki.
UČENEC B je vzgajan avtoritarno s kaznovanjem in posledicami. Ne bo hotel domov, raje bo po pouku s prijatelji delal eksperimente (ki so se jih naučili v šoli).
UČENEC C je vzgajan permisivno. Tudi ta ne bo hotel domov, raje bo z učencem B delal eksperimente.
UČENEC D je vzgajan sočutno. Doma bo povedal, kako super je v šoli in kako fajn učitelja imajo.
Primer je seveda karikiran in poenostavljen, v življenju stvari niso tako enoznačne. Naj pa primer služi k boljšemu razumevanju tega, kako so stvari med seboj v resnici povezane.
Nekaj resnic o šoli in vzgoji:
Tudi učitelj vzgaja. Pravzaprav ne more učiti, ne da bi tudi vzgajal. Učitelj s svojim odnosom do učenca pomembno vpliva na njegovo samopodobo. V primeru neprimernih odnosov doma, pa je njegov vpliv včasih ključnega problema. Odloča ali bo otrok v življenju zvozil ali zavozil. Šola ima ključno vlogo pri odkrivanju otrok, ki doma doživljajo travme.
Učitelji, ki tega ne vedo in se ne trudijo z učenci imeti dobre odnose, so slab zgled in delajo krivico poklicu, ki ima v družbi zelo pomembno vlogo.
Šola je za otroke stres zaradi neprimernega odnosa učiteljev, zaradi pretirane tekmovalnosti in storilnostne naravnanosti. Kako se otroci odzovejo na stres, pa je odvisno od vzgoje staršev.
Konvencija o otrokovih pravicah je apel k izboljšanju odnosov in ne k permisivni vzgoji. Predvsem bi se morali zavedati, da zakoni o pravicah otrok ne zmanjšujejo vzgojne vloge učiteljev in njegove vzgojne kompetentnosti, tle omejujejo kaznovalno naravnanost in od učiteljev zahtevajo bolj spoštljiv odnos do otrok.
Toleriraje nasilja je slaba vzgoja. Šole bi morale razviti ničelno toleranco do nasilja. Politika do nasilja je stvar šole in ne samo posameznega učitelja.
Šole bi morale biti zgled dobre vzgoje. Na grdo vedenje lahko vedno reagirate tudi brez kaznovanja. Pravzaprav bi morali to danes vedeti vsi učitelji in bi morali najprej sami biti zgled, potem pa tudi učiti tako starše kot otroke reševanja problemov in odgovornega vedenja.
Nekatere šole danes popolnoma opuščajo kaznovanje in uvajajo metode kot so restitucija in vrstniška mediacija. Temu jaz pravim Dobra šola.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
“Šole bi morale razviti ničelno toleranco do nasilja.”
[u]Do otrok IN do učiteljev.[/u] V današnjih časih so učitelji pogosto žrtve otrok in predvsem staršev, ki nimajo nobenega spoštovanja ampak samo zahtevajo.
Resničen primer izpred nekaj dni: ena mama je prišla k moji tašči, ki je vzgojiteljica in ji je rekla, da od vrtca pričakuje, da se bodo ukvarjali z njenim otrokom, ker ona, ki je blazno zaposlena, nima časa za svojega otroka.
?!
In ravno taki slabi starši od vzgojiteljev in učiteljev največ zahtevajo in jih maltretirajo na vsakodnevni ravni.
[i]Šole bi morale biti zgled dobre vzgoje. Na grdo vedenje lahko vedno reagirate tudi brez kaznovanja. [/i]
Učenec pretepe sošolca. – No dejmo ga še pobožat, ker je bgi doma trpel nasilje.
Učenec zmerja učitelja. – Ah, saj učitelj si je zaslužil, ni se dovolj smejal, ko je prišel v razred, pa ni dovolj prijazno in ponižno prosil učenca, če bi se blagovolil usesti.
Joj, no… sej prav, zagovorjati nenasilje in vse to…
Ampak stanje, ki dandanašnji vlada na šolah je posledica tošno takega mišljenja. Bodimo prijazni do otrok, pa bodo tudi oni prijazni do nas.
Jok, brate, odpade. Še malo, pa bodo učenci pretepali učitelje. In seveda, učitelji ne bodo smeli ukrepati. ker ubogi “sončki” pa res niso nič krivi.
pia se strinjam z ničelno toleranco nasilja do vseh. meni je tako samo po sebi umevno, da si ne dovolim nasilja do sebe, da tega nisem posebej poudarjala.
… in edino pravilno bi bilo, če bi tale vzgojiteljica tej mami popolnoma mirno in suvereno razložila, da ona otroku lahko ponudi pestre dejavnosti in primerno varstvo, ne more pa nadomestiti doma in slabih odnosov doma. lahko blaži posledice slabe vzgoje, ne more je pa nadomestiti. (jaz bi to že naredila tako). konec koncev si avtoriteto ustvarjamo strokovnjaki sami, s tem da najprej mi vemo kaj je naša kompetenca in kaj ne in da na take “nasilne” starše mirno odgovorimo suvereno in strokovno.
prfoksa kar opisujete vi je popolna anarhija in odpoved učitelja. to ni dobra vzgoja.
učenec pretepa sošolca – takoj stopite vmes in ustavite pretep. mirno brez groženj z ukori.
učenec žali učitelja – takoj prenehate s komunikacijo in daste jasno vedeti, da se boste pogovarjali, ko se bo pripravljen pogovarjati na spoštljiv način.
ničelna toleranca do nasilja in reagiranje brez kaznovanja pomeni, da otrok odgovarja za svoja ravnanja. kazen ni edino kar lahko naredite.
in naj zopet ponovim “otrokove pravice” niso apel k permisivni vzgoji. in politika do nasilja ni samo stvar posameznega učitelja ampak celotne šole. en sam v šoli, kjer vlada politika “znajdi se sam in žugaj z ukori” težko pluje proti vetru. vendar kljub temu lahko naredi veliko.
biti do otrok spoštljiv ni isto kot biti prijazen. red se ne ustvarja s kaznovanjem ampak s spoštovanjem.
tudi sama delam v šolstvu in moje prepričanje je: če ti spoštuješ otroke in si hkrati suveren v svoji učiteljski vlogi, bodo tudi oni spoštovali tebe.
prfoksa očitno ne razumeš, da se da ukrepat tudi brez kaznovanja in nasilja.