Teologija telesa spreminja najin pogled

Uredništvo iskreni.net
Torek, 25. september 2012, 6:13
Image
sokol1

Pogovor s Polonco in Tomažem Sokol, ki sta resnični pomen teologije telesa začela odkrivati šele, ko sta jo začela uresničevati v svojem življenju. In od takrat je marsikaj drugače ...

V času, ko pri iskreni.net ponovno razpisujemo programe Teologije telesa, se zastavljajo mnoga vprašanja o tem, kaj je njena vsebina, bistvo in tudi "uporabna vrednost". Ali ima takšen pogled na spolnost in zakonski odnos moč, da povzroči konkretne premike v življenjih ljudi? Med pari, ki so v teologiji telesa Janeza Pavla II. našla navdih za svoje življenje in pričujejo o tem, sta tudi Polonca in Tomaž Sokol, ki sta v reviji Božje okolje odgovarjala na nekaj vprašanj.

Kako sta prišla v stik s teologijo telesa?

Polonca: S teologijo telesa sem se srečala preko knjige Teologija telesa za začetnike. Odkrivanje pomena spolnosti skozi oči vere me je zelo navduševalo. Presenetilo me je dejstvo, da je vse te stvari papež Janez Pavel II. zapisal že v tistih letih, ko sem se sama rodila, pa o tem do branja knjige nisem nikoli slišala.

V podzavesti mi je odzvanjal puritanski pogled na spolnost, napačno razlaganje Pavlovega pisma Korinčanom, poveličevanje duha napram telesu, zato nikakor nisem bila mirna. Ne v odnosu do sporočila, ki so ga prinašali zakonci, ne v predzakonski spolnosti, še manj pa v sporočilu, ki ga daje družba.

Knjiga, mi je le začela odstirati pravi pogled na telo in spolnost, vendar pa je precej težka. Da si je sporočilo TT našlo pot do srca, je bilo potrebno več - še več branja, več pogovorov s Tomažem ...

Zdi se mi, da Teologija telesa začne delovati šele, ko jo poskušaš uresničevati v vsakdanjem življenju.Ker sem si zelo želela na študijsko skupino teologija telesa, ki jo izvajajo na Zavodu iskreni.net, mi je za rojstni dan izpolnil željo in se mi pridružil. Čeprav so me vsebine zelo nagovarjale, težko rečem, da me je kar zadelo in se mi je svet postavil na glavo. Zdi se mi, da Teologija telesa začne delovati šele, ko jo poskušaš uresničevati v vsakdanjem življenju.

Tomaž: Polonca mi je nova sponzanja razlagala z velikim navdušenjem, kar je v meni zbudilo zanimanje. Čeprav se mi je v vsakdanjem hitenju zdelo malo odveč hoditi še na študijsko skupino, sem ustregel njeni želji, in to je bila res dobra odločitev!

Kaj v teologiji telesa vaju še posebej nagovarja?

Polonca: Zdi se mi, da me včasih, ko začnem razmišljati, kar prevzame. Vse to, kar TT govori o spolnosti je super, je logično in se čuti tako zelo prav. Ampak TT je še toliko več in to je tisto, kar me najbolj nagovarja!

Tomaž: Teologija telesa se izkaže, ko želiš razumeti, v čem je čar celibata, zakaj spolnost pred poroko ni ista, kot po poroki (in to iz izkušnje lahko potrdiva. Če pa bi poznala njeno sporočilo že prej, bi najbrž lahko potrdila samo iz teorije :)), zakaj so oglaševalske kampanje take, kot so, razumeš problem kontracepcije, splava, umetne oploditve. Še več ... naenkrat ugotoviš, da je naša vera strašno mesena, da moramo Jezusa dobesedno zaužiti, da ga lahko zares začutimo. Kako močneje me zdaj nagovori stavek: »To je moje telo, ki se daje za vas!«.

Polonca: V Cerkvi se pogosto poudarja, kako nujno je skrbeti za duha, ne samo za telo. V naši tako zelo svobodni družbi pa se rado zgodi obratno. Pomembno se mi zdi, da za oboje skrbimo usklajeno: če je moje telo božji tempelj, bom pa že poskrbela, da bom zaužila zdravo hrano, da ga bom po več urah sedenja v službi razmigala, ga okrepila, ga tudi porazvajala s kakšnimi toplicami, savno in ga morda na novo (dostojno) oblekla.

Zelo zanimivo mi je, da v Slovenski Cerkvi pri maši rečemo »... ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša ...« - kaj pa telo? Ko sem bila na simpoziju o teologiji telesa v Rimu, sem opazila, da v vseh drugih jezikih izrečejo »... in ozdravljen bom!« Torej me Jezus pri vsaki maši lahko tudi telesno ozdravlja, ne le duševno ... ali ni to dobra novica?!

sokol2

V čem vaju je potrdila ali opogumila za kakšno odločitev?

Polonca: Lahko rečem, da sva zdaj še trdnejša v odločitvi, ki sva jo sicer nekako spontano sprejela že precej prej. Imava hčerko, vendar pa si že več let želiva, da bi se naša družina povečala. Umetna oploditev za naju ni opcija (čeprav naj poudarim, da razumem stisko parov in jih resnično ne želim soditi, če se odločijo drugače), je pa po trenutni diagnozi edina možnost, da bi spočela. V začetku je bila odločitev ne IVF-ju na podlagi morale (zavrženi zarodki) in zdravja (škodljive hormonske terapije). Zdaj pa predvsem z vidika sprejemanja Božje volje in Božjega načrta za moje telo. Je lahko Božji načrt zame kot osebo (z dušo in telesom), da ločim spočetje od spolne podaritve? Mislim, da ne.

Ne pravim, da ni težko, in ne iščeva drugačnih poti, obiskovala sva npr. tečaj FertilityCare (metoda naravnega načrtovanja družine, ki jo je zasnoval ameriški zdravnik, ki ga je nagovorila prav papeževa Teologija telesa in v celoti spoštuje dostojanstvo para in zakonske zveze). Zdaj veva diagnozo, ki žal ne obeta uspeha. Naredila bova kar je v najini moči in se prepustila božjemu načrtu za naju... oba verjameva, da se nama bo zgodil še en čudež. Samo včasih je težko čakati nanj. :)

Če bi si lahko poslal eno samo sporočilo v preteklost, bi si sporočil, naj si nikoli ne pogledam prvega pornografskega filma. Pornografija tako zelo iznakazi spolnost, da kasneje v odnos vstopiš s popolnoma napačnimi predstavami. Prepričan sem, da par, ki ima prvi spolni odnos brez, da bi se prej srečal s pornografijo, naredi »stvari« precej bolj prav.Tomaž: Ja, zdaj so nama ta vprašanja precej logična, v preteklosti pa obstajajo stvari, ki bi jih želel spremeniti. Če bi si lahko poslal eno samo sporočilo v preteklost, bi si sporočil, naj si nikoli ne pogledam prvega pornografskega filma. Pornografija tako zelo iznakazi spolnost, da kasneje v odnos vstopiš s popolnoma napačnimi predstavami. Prepričan sem, da par, ki ima prvi spolni odnos brez, da bi se prej srečal s pornografijo, naredi »stvari« precej bolj prav.

Sam sem prvi pornografski film videl, pri 9. letih. Bil sem še otrok! Danes se mi zdi to čista zloraba.

Polonca: V luči teologije telesa se mi tudi odpira vprašanje obveznega cepljenja. Je res lahko v Božjem načrtu, da morajo biti cepljeni kar vsi otroci?

Ali se je prek teologije telesa spremenil vajin pogled na spolnost?

Tomaž: Ne tako radikalno. Mnenje o splavu, varanju in kontracepciji sem imel že prej jasno izdelano, zato sem v TT dobil le pojasnilo in potrditev. V čem je problem poželenja, masturbiranja in predporočne spolnosti, mi je razumljivo šele zdaj. Vendar pa zdaj razumem, kako preusmeriti poželenje, ga odložiti Jezusu in kako v ženskah, četudi pomanjkljivo oblečenih, videti »le« lepoto stvarstva. Masturbiranje se mi zdaj zdi reševanje osamljenosti, v odnosu do žene pa varanje (v mislih in dejanjih). Ker šele zdaj dojemam širino in globino zakramenta sv. zakona razumem tudi, zakaj spolnost pred poroko ni enaka kot v zakonu.

Polonca: Res je zanimivo, kako se teoretično potrdijo nekatere stvari, ki jih tako ali tako čutimo. Recimo, zakaj lahko nek pogled vzbudi sram, drugi pa željo po podaritvi. Pa recimo zakaj je pogojevanje spolnosti (»se ti dam, če mi daš/narediš/kupiš/se opravičiš«)  izredno nedostojanstven način reševanja zakonskih težav.

Kako zelo drugačen je spolni odnos iz želje po tem, da se v celoti podarim možu, kot iz želje po tem, da bo v hiši mir, ali iz želje po otroku, ker je ravno čas ovulacije, ali nenazandnje iz poželenja. Predvsem bi poudarila, da se ni spremenil le pogled na spolnost. Spremenila se je spolnost, ki jo neopisljivo močneje doživljam in živim. Kako zelo drugačen je spolni odnos iz želje po tem, da se v celoti podarim možu, kot iz želje po tem, da bo v hiši mir, ali iz želje po otroku, ker je ravno čas ovulacije, ali nenazandnje iz poželenja.

V luči te izkušnje postanejo vsa natolcevanja iz medijev o spolnih igračkah, erotičnem spodnjem perilu in monotonosti v postelji tako plehka, da kar boli. Kako bi lahko postala združitev moškega in ženske v eno telo, v kateri se božjo prisotnost dobesedno občuti, dolgočasna?!

Tomaž: Predvsem žensko telo smo oskrunili do skrajnih meja in iz njega naredili sredstvo za pospeševanje prodaje. Kar se prodaja, to tudi kupujemo in če prenesem to v spolnost, je postala popredmetena ženska sredstvo za zadovoljevanje moških potreb in obratno, ni pa duhovne razsežnosti. Ženo ne vzameš, da si zadovoljiš svoje potrebe, ampak se podariva drug drugemu. Zato pa mora vedeti, da je ljubljena v celoti. Tako se odnos med partnerjema in njun spolni odnos stalno prepletata in se dopolnjujeta.

Vir: Božje okolje

 

Sporočilo teologije telesa je preoblikovalo srca mnogih ljudi po vsem svetu. Teologija telesa na svež in prepričjiv način spregovori ne samo o pomenu spolnosti in zakonske ljubezni, ampak daje odgovore na večna človekova hrepenenja po smislu življenja in ljubezni. V Zavodu iskreni.net smo oblikovali temeljni program, v katerem se lahko celovito srečate z bogatim sporočilom teologije telesa - tečaj Pot v srce.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.