Spolne navade ljudstev Aka in Ngadu

Štefan Kržišnik
Nedelja, 5. avgust 2012, 9:35
Image
Aka

Ob vprašanjih našega odnosa do spolnosti, plodnosti, masturbacije, homoseksualnosti, poroke itd. se v zadnjem času pogosto razvnamejo debate, kaj je »naravno«, kaj pa posledica družbe, njenih navad in kulturnih vzorcev.

Zelo težko strogo ločujemo, kaj je pri človekovi spolnosti naravna danost, kaj pa posledica kulture: človek je namreč že od vsega začetka neločljiva enota narave in kulture.

Gotovo pa – sploh v današnjem času, ki ga je oblikovala kultura, ki se je zelo odmaknila od narave – ostaja za človeštvo velik izziv, kako se približati naravnim danostim in zakonitostim ter jih »kultivirati« tako, da bodo služili kar največjemu blagostanju človeka. Tudi na področju spolnosti.

Spolnost po prvobitno?

Antropologa Barry in Bonnie Hewlett z univerze v Vancouvru opozarjata, da pri človekovem razumevanju spolnosti preveč izhajamo iz izkušnje in prakse zahodne civilizacije.

Še več – marsikaj od te izkušnje pogosto interpretiramo kot univerzalno človeško izkušnjo. Antropologa opozarjata, da zelo malo poznamo spolnost prvobitnih ljudstev.

Sama sta bila več let bila v stiku z nekaterimi ljudstvi podsaharske Afrike, kjer so ju pritegnile nekatere njihove zanimive spolne navade.

Tako sta bila presenečena, ko so jima moški pripadniki ljudstva Aka pripovedovali, da imajo spolne odnose zelo pogosto v eni noči, tudi trikrat in več. Sprva sta bila prepričana, da je to le bahanje mladih moških, potem pa so jima isto informacijo potrdile tudi ženske. Zato sta se odločila, da njihove spolne navada sistematično preučita.

Poleg ljudstva Aka sta za primerjavo raziskavo izvedla tudi pri ljudstvu Ngadu. Obe ljudstvi živita na področju Centralnoafriške republike. Pripadniki ljudstva Aka se preživljajo pretežno z lovom in so zato nomadi, medtem ko ljudstvo Ngadu že pozna stalno naselitev in se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom.

Ljudstvo Aka je zanimivo še po tem, da je delitev vlog med spoloma presenetljivo »enakovredna«, če ta pojav opišemo z izrazom naše, zahodne civilizacije. Tako se denimo ženske udejstvujejo tudi pri lovu, očetje pa skrbijo za otroke. Posledica tega je, da otroci izredno veliko časa preživijo s svojimi očeti.

Raziskovalca sta v svojo študijo zajela ljudi v starostnem razponu 18 do 45 let (v reproduktivni dobi torej), in sicer tiste, ki so živeli v eni od oblik zakonske zveze (pretežno je bila monogamna z znatnim deležem večkrat poročenih).

Dobljene podatke sta primerjala s spolnimi navadami v zahodnem svetu in tudi izsledki študij drugih (prvobitnih) kultur.

Pogostost spolnih odnosov

Ko imajo spolne odnose, pripadniki ljudstva Aka spolno občujejo povprečno 3x na noč, pripadniki ljudstva Ngadu pa 2,2x na noč.

Razmik med dnevi, ko imajo spolne odnose, je v povprečju kratek: pri ljudstvu Aka 2,1 dan in pri ljudstvu Ngadu 2,7 dni.

Spolna aktivnost se v zrelih letih zmanjša le neznatno, se pa po navedbah Hewlettovih zelo zmanjša po 45. letu oziroma potem, ko ženska pride v menopavzo.

Ko sta primerjala podatke z raziskavami spolnega vedenja v ZDA pri primerljivi skupini parov, sta ugotovila, da imajo pripadniki ljudstev Aka in Ngadu znatno več spolnih odnosov. Hewlettova sta tudi opazila, da resne raziskave v zahodnem svetu le redko vključujejo podatek o pogostosti spolnih odnosov v enem dnevu oziroma noči.

Razlogi za spolnost

Ko sta nadalje raziskovala vzroke, zakaj imajo Aka in Ngadu tako pogoste spolne odnose, se je pokazala kot zelo značilna temeljna razlika pri razumevanju spolnosti.

V zahodnem svetu je spolnost prvenstveno namenjena sprostitvi, užitku, in nato izkazovanju ljubezni. V ospredju je pričakovanje, da spolnost skrbi za čustveno in socialno zadovoljstvo ter zdravje posameznika in para. Le redki pari omenjajo prokreativno (roditveno) vlogo, če pa jo že, je izrazito podrejena in minimalizirana.

Aka in Ngadu pa imajo pogoste spolne odnose v največji meri zaradi želje po otrocih. To ne pomeni, da zanikajo ali doživljajo dimenziji užitka in izkazovanja ljubezni, vendar ti dve vlogi nista dominantni in prevladujoči kot v zahodni kulturi.

Neka ženska iz plemena Aka je denimo v intervjuju dejala: »Spolne odnose imam zato, da bi dobila otroke, in ne zaradi užitka, ter zato, da mu pokažem, da ga imam rada.« Druga pa je dejala: »Zabavno je seksati, ampak seks je zato, da poiščeva otroka.«

Prvenstvo roditvene dimenzije spolnosti je značilno tudi za druga afriška prvobitna ljudstva. Presenetljivo velik pomen temu dajejo moški. Hewlettova navajata podatke iz raziskav ljudstva Bala, kjer so moški brez izjeme poudarjali, da je imeti otroke najboljša stvar v življenju, najbolj boleča pa, če ti otrok umre. Mnogi moški so smisel življenja enačili z očetovstvom.

Poleg osrednjega pomena roditvene dimenzije sta razloge za pogostost spolnih odnosov našla tudi drugje. V zahodnem svetu denimo izrazito prevladuje koncept, da bi morali otroci spati vso noč. Pari v ljudstvih Aka in Ngadu pa pogosteje vstajajo ponoči zaradi skrbi za otroke in tudi tu je lahko razlog, da se večkrat v noči odločijo za spolni odnos.

Homoseksualnost in masturbacija

Eden od motivov za podrobnejšo raziskavo spolnih navad je bil tudi ta, da pripadniki ljudstev Aka in Ngadu niso navajali, da bi poznali homoseksualnost in masturbacijo, in so imeli velike težave pri razumevanju konceptov teh dveh spolnih praks.

Raziskovalci so sprva mislili, da je to zaradi sramežljivosti ali tabuizacije, vendar so to možnost izključili, saj so intervjuje z njimi delali ljudje, ki so bili z njimi v stiku več kot desetletje, in tako dosegli veliko stopnjo osebno odprtosti in zaupanja.

Pripadniki ljudstva Aka koncepta homoseksualnosti sploh niso poznali in zato tudi niso imeli izraza zanj. Navajali so le, da nekateri otroci istega spola izdelajo igrače (lutke) in z njimi skušajo oponašati seks staršev.

Pripadniki ljudstva Ngadu ravno tako niso imeli izraza za homoseksualnost, so pa nekateri – tisti, ki so hodili v mesto – poznali koncept homoseksualnosti, a so ga poimenovali s francoskim izrazom, katerega poimenovalna razločevalnost je merila na tehniko (»od zadaj«).

Po primerjanju podatkov Hewlwttova opozarjata, da teh izsledkov ne moremo generalizirati za vsa prvobitna ljudstva, saj raziskave navajajo različno izkušnjo homoseksualnosti in odnosa do nje. V večini primerov je navzoča – ob tem je lahko bodisi prezrta in tolerirana, še večkrat pa tabuizirana in preganjana. Kulture, ki homoseksualnosti ne poznajo ali pa jo poznajo in je sprejemljiva (pretežno le za del prebivalstva), pa so v manjšini.

Pripadniki ljudstva Aka so imeli tudi težave z razumevanjem koncepta masturbacije, opisi prakse so se jim zdeli nenavadni, nekateri so izražali mnenje, da to delajo v sosednjem Kongu. Ko so moške spraševali, ali so se posluževali masturbacije pred aktivnim spolnim življenjem ali pa se je poslužujejo po porodu, so to zanikali.

Hewlettova navajata, da je masturbacije redka tudi pri drugih ljudstvih podobnega profila v soseščini. Ko je raziskovalec Robert Bailey skušal pridobiti vzorce moške sperme za raziskavo plodnosti pri plemenu Lese v Kongu, je imel velike težave, da je moški pojasnil, kako naj stimulirajo spolni ud, da bodo prišli do semena. Kljub natančnim navodilom je bilo tričetrt vzorcev, ki jih je dobil, pomešanih z vaginalnimi izcedki.

Kot temeljni vzrok za odsotnost homoseksualnosti in masturbacije Hewlettova znova predvidevata prvenstveno vlogo roditvene razsežnosti spolnosti (ki je ti dve praksi ne vključujeta) in pa dejstvo, da se pari zelo aktivno spolno udejstvujejo skozi celotno reproduktivno dobo.

 

Hewlettova v svoji raziskavi navajata še več drugih zanimivih podatkov in primerjav, denimo o spolnosti po porodu, kraju spolnega odnosa, uporabi stimulansov, soočanju z impotenco itd. Celotna študija z naslovom »Sex and searching for children among Aka foragers and Ngadu farmers of Central Africa« je bila objavljena leta 2010 v publikaciji African Study Monographs in je dostopna tudi na spletu: http://anthro.vancouver.wsu.edu/media/PDF/sex_paper_final_10-2010.pdf.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.