Šolska malica z oglasom?

Thumbnail

Zveza potrošnikov Slovenije opozarja na problematiko oglaševanja hrane otrokom, ki včasih zaide tudi v šolske klopi.

Po Zakonu o šolski prehrani so v Sloveniji prepovedani prodajni avtomati v šolah, kar je po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) pripomoglo k občutnemu zmanjšanju trženja hrane in pijače v šolah. Kljub temu pa še opažajo primere oglaševanja prehranskih izdelkov v šolah in v otroških revijah.

Najbolj sporno je umeščanje oglaševanja v učbenike oziroma delovne zvezke. Kot primer navajajo delovni zvezek z nalogo, v kateri mora učenec povezati ustrezne izdelke z blagovno znamko Lumpi, kar kaže na prikrito oglaševanje ter je povsem neetično in nepotrebno.

Zvezi se je oglasila tudi mlada učiteljica, ki jo osebno moti prikrito oglaševanje v šolah. Posebej moteče se ji zdi, da se mora v prvih šolskih dneh ukvarjati še z razdeljevanje kupčka promocijskega gradiva (jezikovni in drugi tečaji, zavarovanje, otroške revije …). Opozarja še na problem malic. Vse nove mlečne in druge izdelke, ki pridejo na trg, najprej ponudijo šolam. Pravi, da je sama vse nove jogurte in napitke spoznala v šoli, ne v trgovini in ne v reklami. Denar za obroke je omejen, proizvajalec pa nov izdelek ponudi v akciji in šola ga seveda kupi, če je le poceni. In s tem je najboljša mogoča reklama po njenem mnenju že narejena! Proizvajalec lahko samo upa, da bo čim več otrok zadovoljnih z novim jogurtom in bodo naslednjič v trgovini želeli prav tega. Starši seveda velikokrat kupijo vse, kar si otrok zaželi.

Psihologinja iz ZPS mag. Mateja Videčnik tudi opozarja: »Ministrstvo za zdravje je predlagalo dopolnitve Zakona o medijih, da v medijske vsebine za otroke in mladostnike ne bi smelo biti dovoljeno vključevanje oglasov za živila, ki škodljivo vplivajo na prehranske navade in na nezdrav življenjski slog, vendar dopolnitve zakona niso bile sprejete. Zato si v ZPS še intenzivneje prizadevamo ozaveščati potrošnike o tej problematiki, prav tako pa spremljamo ‘inovativne načine in prijeme’, ki jih uporabljajo oglaševalci. Naša pozornost je tako zdaj usmerjena tudi v prikrito oglaševanje v šolah.«

Ker povsod po svetu ugotavljajo, da se intenzivneje promovirajo predvsem živila, ki vsebujejo veliko maščobe, sladkorja in soli, tarča takšnih oglasov pa so pogosto otroci, so potrošniške organizacije po vsem svetu leta 1999 združeno nastopile proti agresivnemu trženju. Kampanjo, ki še vedno poteka na globalni in tudi na evropski ravni, so poimenovali Junk Food Generation.

V svetovnem merilu namreč za oglaševanje največ porabi prav živilska industrija, ki pri tem uporablja številne »ustvarjalne« tržne prijeme za promocijo živil otrokom. Mednje spada uporaba animacije, risank ali pojavljanje igralcev, ki spominjajo na priljubljene junake. Prav tako se poslužuje povezovanja izdelka z igro, zabavo, pustolovščinami, humorjem, čarobnim in domišljijskim svetom ter oglašuje svoje izdelke s pomočjo nagradnih iger in brezplačnih darilc v obliki sličic, magnetkov, itd. Na spletnih straneh in Facebooku nastopajo tudi s tehnikami trženja, kot so: igrice za otroke, možnost oblikovanja vabila za rojstni dan, ki vsebuje oglas, klepetalnice, dopisovanje ter iskanje prijateljev …

Vir: zps.si, ivz.si

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja