Skrivnosti moje družinske zgodovine

Petek, 29. november 2013, 5:00
Image
stiri generacije

Kako nam poznavanje naše lastne zgodovine pomaga pri preventivi na področju duševnega zdravja?

Pred vsakim malo večjim zdravstvenim posegom nas zdravniki povprašajo po naši družinski anamnezi. Tako začnemo brskati po boleznih in okvarah, ki jih imajo naši starši, ali pa gremo še kanček dlje in iščemo težave, s katerimi so se soočali naši predniki.

Medicinska stroka se že dolgo časa zaveda pomembnosti informacij o okolju, iz katerega izhajamo, in naših genskih predispozicij.

Medicinska stroka se že dolgo časa zaveda pomembnosti informacij o okolju, iz katerega izhajamo, in naših genskih predispozicij. Te informacije so namreč ključ preventivnega zdravljenja in zelo dobri pokazatelji bolezni, ki nam lahko v našem življenju pretijo.

Prvi korak k temu je dobra družinska anamneza. Torej, temeljito poznavanje življenjskih navad naših prednikov. Mnogi se znajdemo pred zagato, saj po kratkem razmisleku pridemo do spoznanja, da imamo zelo malo informacij o svojih prednikih ali pa sploh nobene. Potem iščemo babice in različne tete, ki še nosijo zgodbe naše preteklosti, in kmalu odkrijejo, da se v njej skriva popolnoma drug svet. Svet, ki je zelo drugačen od tistega, ki ga nosimo v svojih zamegljenih spominih.

Na enak način nam poznavanje naše lastne zgodovine pomaga pri skrbi za naše duševno zdravje. Vprašanja s področja družinske anamneze so relativno enostavna: Ali je kdo v naši družini imel raka? Ali smo nagnjeni k visokem pritisku? Ali imamo v družini sladkorno bolezen? Pri odkrivanju duševne in socialne anamneze pa vprašanja zelo hitro postanejo zelo zahtevna: Ali smo v družini nagnjeni k nasilju? Ali je bil kdo v moji družini alkoholik? Ali je naša zgodovina polna nezvestob?

Genogram presega tradicionalno družinsko drevo in omogoča posamezniku, da vizualizira dedne vzorce in psihološke dejavnike.

To so vprašanja, ki vzbujajo težka čutenja tako pri spraševalcu kot naslovniku. O takšnih stvareh se namreč v naših družinah ne govori – to so družinske sramote, ki bi jih vsi najraje pozabili. Toda ali se kdo vpraša, kakšni so bili razlogi za takšno življenje? Kako to, da so vsi moški v naši družini alkoholiki? Kako to, da se v vsaki generaciji pri nekom pojavi depresija? Kako to, da nikoli nismo izvedel, da je imela naša prababica polbrata in kdo je bil njegov oče? ...

Sramota, ki jo prinaša družbena stigmatizacija, nam preprečuje, da bi se soočili s travmami naše preteklosti. Da bi se srečali z ljudmi naše zgodovine in jih vprašali, kaj jih je gnalo v takšno samodestruktivno življenje, z namenom, da bi izboljšali kakovost svojega lastnega življenja. Ko tako brskamo po svoji preteklosti, se lahko zelo hitro poistovetimo z našimi predniki, a kaj, ko se vse premalo ljudi zaveda pomena zgodovine – učiteljice življenja.

Dober način, da se sami spoprimemo s svojo zgodovino, je preko risanja svojega lastnega genograma. Genogram je slikovni prikaz družinskih razmerij oseb in zdravstvene zgodovine. Na spletu je za to že na voljo veliko različnih programov. Genogram presega tradicionalno družinsko drevo in omogoča posamezniku, da vizualizira dedne vzorce in psihološke dejavnike.

Genogram

Primer genograma. Barva in oblika črte pove, kakšen odnos sta imeli osebi.

Pomembno je, da se soočimo s svojo preteklostjo, saj nikoli ne vemo, kdaj nas bo dohitela.

Cilj družinske sheme je, da si s pomočjo slikovnega prikaza v spomin prikličemo osebe iz naše zgodovine in ob tem ovrednotimo njihovo in naše življenje; iščemo vzporednice in razlike znotraj različnih družinskih odnosov.  Ko diagram zapolnimo z našimi informacijami, je zelo dobro nanj dodati tudi spomine ljudi, ki so na tak ali drugačen način povezani z našimi zanamci. S pomočjo genograma si tako lahko ustvarimo točno družinsko anamnezo.

Soočati se s svojo lastno preteklostjo ni za vse enostavno. Medtem ko nekatere družine genogram sestavljajo skupaj in se ob tem lahko tudi zelo zabavajo, je za druge korak v preteklost travmatično doživetje. V vsakem primeru pa je pomembno, da se soočimo s svojo preteklostjo, saj nikoli ne vemo, kdaj nas bo dohitela.

Domen Strmšnik je zakonski in družinski terapevt, ki deluje pod okriljem Študijskega in raziskovalnega centra za družino (ŠRCD).

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem