Romantično poljubljanje ni univerzalno

Poljubi. Tako sladki, nežni in ljubeči. Pa se res poljubljajo vsi ljudje na svetu?

Beseda poljubljanje nam v mislih naslika marsikaj: svoje lastne sladke spomine, objete pare, ki jih videvamo na sprehodih in hrepenečo ljubezen, kakršno nam slikajo predvsem zahodnoevropski romani, poezija, umetnost in filmi. Raziskovalci z Univerze v Nevadi v ZDA pa so odkrili, da romantično poljubljanje še zdaleč ni univerzalno.

Poljubi niso samoumevni

V roke so vzeli povzetke standardne medkulturne raziskave – etnološke študije Standard Cross-Cultural Sample, v kateri sta George P. Murdock in Douglas R. White že leta 1969 popisala 186 kultur sveta, in preučili etnografske datoteke Human Relations Area Files World Cultures, svetovno priznane organizacije z področja kulturne antropologije.

Po preučitvi obeh virov so primerjali kulturne značilnosti narodov iz Evrope, Severne Amerike, Srednje Amerike, Južne Amerike, Karibov, Oceanije, Afrike, Bližnjega Vzhoda in Azije. Izkazalo se je, da romantično poljubljanje pozna le 46 % kultur, ki jih najdemo na omenjenih geografskih območjih. Izsledki raziskave so tako v nasprotju z nekaterimi predhodnimi študijami, ki so navajale, da so romantični poljubi prisotni v kar 90 % kultur.

Zaslepljenost zahodne kulture?

Romantično poljubljanje pozna le 46 % kultur, ki jih najdemo V Evropi, Severni, Srednji in Južni Ameriki, na Karibih, v Oceaniji, Afriki, na Bližnjem Vzhodu in Aziji.

Raziskovalci poudarjajo, da romantično poljubljanje še zdaleč ni univerzalni koncept, ki bi ga zasledili v vseh narodih in plemenih. Vodja raziskave William R. Jankowiak je razkril, da je romantično poljubljanje prisotno predvsem v tistih družbah, ki so kompleksnejše in imajo višjo stopnjo socialne stratifikacije, kar pomeni, da je v njih prisotnih več raznolikih družbenih slojev, hierarhij, družbene delitve in posledično tudi neenakosti.

Kje se ljudje poljubljajo in kje ne?

V kulturah Bližnjega Vzhoda je romantično poljubljanje menda zelo pogosto, v Centralni Ameriki pa sploh ni prisotno. Raziskava se prav tako ne strinja z dosedanjimi znanstvenimi predpostavkami, da je romantično poljubljanje poznal že pračlovek, to pa naj bi dokazovala sodobna lovska plemena, saj imajo marsikatera med njimi do poljubljanja velik odpor.

Romantično poljubljanje je prisotno predvsem v tistih družbah, ki so kompleksnejše in je v njih prisotnih več raznolikih družbenih slojev, hierarhij, družbene delitve in posledično tudi neenakost.

Ekipa raziskovalcev je svoja odkritja sklenila s povzetkom, da je prepričanje o vseprisotnosti romantičnega poljubljanja zmotno in da je zraslo na zeljniku zahodnjaškega etnocentrizma, ki sklepa, da je vse, kar se dogaja v dometu zahodne kulture, tudi poljubljanje, edino normalno, prijetno, pravilno in samoumevno.

Pomanjkljivosti študije

Četudi je študija izjemno zanimiva, pa je treba vzeti v obzir, da ima kar nekaj pomanjkljivosti. V samem popisu kulturnih značilnosti namreč niso bile zajeti vsi narodi in plemena sveta, zato trditev, da romantično poljubljanje ni univerzalno, vendarle ni tako zelo utemeljena, kot se morda zdi.

Prav tako so o praksi romantičnega poljubljanja raziskovalci sklepali zgolj na podlagi tega, kako so se denimo pari obnašali v javnosti, so se poljubljali ali ne, ter intervjujev z ljudmi. Kaj se dogaja v intimnosti domov, ali se te osebe ne poljubljajo, tudi, ko jih nihče ne gleda, pa je seveda vprašljivo.

Kljub tem je sporočilo študije še kako uporabno: Vse oblike vedenj, povezovanj med ljudmi, ki jih opazimo v naši družbi, še zdaleč niso prisotne vsepovsod po svetu ali pa vsaj ne v obliki, ki je domača nam in jo prepoznamo v popularni kulturi.

Viri: throb.gizmodo.com, nbcnews.com

Foto: Pinterest, globalvoicesonline.com, ceus-nursing