Revolucionarne misli mame malega nespečneža

Thumbnail

»Zakaj se ti takrat, ko imaš sam otroka, ki malo spi, zdi, da otroci vseh drugih, ki jih srečuješ, krasno spijo? In zakaj so le dojenčki, ki veliko spijo, pridni otroci? Danes začenjam revolucijo!«

Zgornje vprašanje si na svojem hudomušnem blogu stolensleep.com zastavlja Emily-Jane Clark, ki očitno nima te sreče. Oziroma ima malce drugačno, kot opisuje v nadaljevanju. Njen zapis je humorno-ciničen, lahko pa ga beremo tudi kot primer tega, kako je na isto stvar vedno mogoče pogledati s temne ali svetle plati. Tudi v starševstvu, kjer se, resnici na ljubo, večkrat pritožujemo kot pa razmišljamo o tem, kako lepo nam je. Pa bi lahko, kot dokazujejo naslednje revolucionarne misli Emily-Jame.

Zakaj se ti takrat, ko imaš sam otroka, ki malo spi, zdi, da otroci vseh drugih, ki jih srečuješ, krasno spijo?

Ne razumite me napak. To je seveda super. Iskreno vesela sem zanje.

In nič nimam proti, če mi to povedo. Ker čisto vedno mi to povedo. Vsakokrat, ko se srečamo. In to je OK.

Včasih so celo tako prijazni, da mi ob tem dajo kak namig in razkrijejo kak trik, kako naj uspavam svojega dojenčka.

A vsej hvaležnosti za te nasvete navkljub, bi včasih koga najraje nekam poslala. Kar ni lepo.

Zato sem se odločila, da bom od zdaj naprej na te komentarje odgovarjala tako, da bom tudi sama z njimi delila svoje radosti življenja z malim nespečnežem.

Tu je par primerov (na podlagi stvar, ki so mi jih ljudje že izrekli):

Tudi moj je zlat …

MAMA 1: Naš je pa tako zlato dete. Samo položim ga v posteljico pa zaspi.

JAZ: Moj je tudi tak zlat otrok. Rad spi na meni, tako da sem deležna veliko crkljanja. Nič ni lepšega od poslušanja otrokovega srca tesno ob sebi.

MAMA 2: Mi imamo pa tako srečo! Kamorkoli ga lahko vzamemo s sabo in ves čas lepo spi v svojem vozičku.

JAZ: Tudi mi imamo srečo! Našo malo lahko vzamemo s seboj kamor koli in ves čas bo budna in bo ob tem deležna dragocene stimulacije in interakcije. Tako pozorno opazuje in se ob tem zabava!

MAMA 3: Tale naš otrok je pa res pravi blagoslov. Ne samo, da lepo prespi celo noč, tudi preko dne zelo lepo in redno spi.

JAZ: Naša mala preko dne bolj malo spi in se pogosto zbuja ponoči, zato imamo veliko dodatnega časa, ki ga lahko preživljamo skupaj z njo. Tudi mi smo prav presneto srečni.

MAMA 4: Res se ne morem pritoževati. Naš cel dan lepo spi.

JAZ: Moj otrok preko dne sploh ne spi. Ampak devetih mesecev nosečnosti in poroda vendar nisem prestala samo zato, da bom gledala mali nepremičen zavitek v košku. Tako, da se res nimam kaj pritoževati.

MAMA 5: Ali tvoja mala še vedno ne spi? Izgledaš tako utrujeno. Revica!

JAZ: Še vedno ne spi, ampak nisem utrujena od tega. Utrujena sem od vseh stvari, ki jih moram početi z njo.

Zjutraj se igrava senzorične igre za dojenčke, potem ustvarjava in bereva pravljice, potem skuham hranljiv obrok za dojenčke iz najbolj svežih lokalnih sestavin. Popoldne pojeva, se igrava zunaj in greva na plavanje. Nazadnje še mimogrede skuham bio večerjo, jo zmasiram od glave do peta, ji preberem še nekaj pravljic, jo okopam in pripravim za spanje. Tole starševstvo je kar naporna zadeva, kaj ne?

Mimogrede – ti pa izgledaš naravnost odlično. Čisto nič utrujena.

MAMA 6: Moj mali je enkraten. Čisto sam se uspava.

JAZ: Moja mala je tudi fantastična. Všeč ji je, če ji pojem in jo zazibam v spanje. Kar je super, ker sem si vedno želela imeti ob sebi nekaj mehkega za crkljanje.

MAMA 7: Moj otrok je pa res neverjetno obziren. Zelo zgodaj zaspi, tako da imamo dovolj časa, da lahko skočim zvečer še na poporodno telovadbo.

JAZ: Tudi moj otrok zelo lepo skrbi zame. Pomaga mi pokuriti vse nosečniške kilograme tako, da mi pusti, da jo 24 ur na dan nosim po hiši. Zdi se mi, da sem zdaj celo bolj v formi, kot sem bila pred nosečnostjo.

MAMA 8: A ti ji dovoliš, da je kar v vajini postelji? To se ti bo pa maščevalo. Nikoli ne bo znala spati sama.

JAZ: Nikoli, a res? Prav nikoli? V tem primeru si moramo čim prej osmisliti večjo posteljo. Sicer se bomo pri njenih 18 hudo stiskali.

MAMA 9: Si jo že kdaj poskusila odložiti v posteljico, ugasniti luči, zapreti vrata in pustiti, da joče?

JAZ: Eeeeem … ne, ker imam svojo malo kar precej rada.

Naj postanejo nespečneži ta pridni!

Dojenčki, ki slabo spijo, imajo res slab sloves. Ponavadi o dojenčkih, ki veliko spijo, govorimo kot o »pridnih dojenčkih«, o tistih bolj budnih pa kot o »napornih«.

Sama pa pravim, da moramo to spremeniti.

Prenehajmo šteti ure do dne, ko bo naš mali končno prespal noč. Nič več tarnanja ob kavi, ker smo pokonci že … od prejšnjega tedna. Namesto tega si oblecimo najboljše pižame in uživajmo vsako naporno, čudovito, izčrpavajočo, enkratno, frustrirajočo, izzivalno uro budnosti, ki jo preživimo z našimi izčrpavajočimi malimi angelčki.

Naj otroci, ki slabo spijo, postanejo »pridni« otroci. Naj se glas o tem širi.

Podočnjaki naj postanejo zadnji krik mode.

Pižame naj bodo naj trendovsko oblačilo.

Neprespanost naj bo “in”.

Danes začenjam revolucijo!

Pravzaprav se bom tega raje lotila jutri. Danes sem preveč zbita.



Radosti spanja ob otroku, ki mu ni do spanja, je takole v posnetek ulovila Esther Anderson …

 

Vir: stolensleep.com

Prevod: M. Š.

Foto: parentdish.co.uk, liliputbabycarriers.com, buddingmemoriesphotos.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja