Resničnost z otrokom je malce drugačna od predstav

Mica Škoberne
Petek, 13. februar 2015, 0:59
Image
peceta

Življenje z otrokom je običajno malenkost drugačno od tega, kakršno ste si predstavljali, da bo. Malenkost bolj naporno, bolj umazano, bolj konfliktno, manj produktivno in ...

Spisku presenečenj, ki nam jih pripravljajo otroci (in naše naivne predstave), ni in ni konca, dogajajo se nam vsakodnevno, mednje pa bi zagotovo lahko uvrstili vsaj naslednje:

Kopanje v bazenu

Kako ste si ga predstavljali:

Radostno skupno čofotanje in predajanje blagodejnim učinkom vode.

Resničnost:

Tisti del v vodi je res zabaven in sproščujoč. Za razliko od vsega prej in potem.

Recimo tega, da je preprosto nemogoče, da bi za več otrok s sabo prinesli vse rokavčke, kopalkice, plavalne kape, plavalne/rezervne pleničke, šampone, sušilec za lase, čiste obleke … o, saj res, še kopalke zase! Nekaj bo zagotovo ostalo doma in povzročilo vsaj kak manjši družinski prepir/solze/zahtevno improvizacijo.

Spraviti otroke v vodo? To gre gladko. Še preveč. Otroci so namreč v vodi, še preden ste vi uspeli napihniti rokavčke. Da (še) ne znajo plavati, se spomnijo šele v vodi. Spraviti (drgetajoče) otroke iz vode na suho? Misija nemogoče.

Malček na bazenu? Gotovo se bo pokakal ravno takrat, ko mu boste za nekaj trenutkov slekli pleničko, mož/žena pa bo le hipec pred tem skočil izkoristit svojih 5 minut za plavanje. Mojemu možu ostaja v posebej dragem spominu, kako je nekoč v takšni situaciji s kupčkom kakcev v roki in golim dojenčkom v drugi priletel v ženskih wc (ker je bil pač bližji od moškega) in požel kup občudujočih ogorčenih pogledov.

Obrisati, posušiti in preobleči kopico majhnih utrujenih otrok? Tema za poseben članek ali film. Žanr: psiho drama/triler.

Receptorka na blagajni verjetno ne razume, zakaj ji zapestnice, ki ste jih dobili ob vstopu, na izhodu izročate z največjo skrbnostjo in zmagoslavnim izrazom na obrazu. Ne ve za dramo, ki ste jo doživljali pred tem, ko ste zapestnice otrok iskali vsepovsod (v bazenu/med igračami/oblekami/na dnu torbe/pod ležalniki …).

sprica

Peka piškotkov

Kako ste si jo predstavljali?

Srečen in ustvarjalen mali kuhar z ljubkim predpasničkom, ki meša, gnete in oblikuje, vi pa zraven poplesujete ob glasbi in dajete duška še svoji ustvarjalnosti pri krašenju slastnih piškotkov.

Resničnost:

Zatakne se že pri umivanju rok. Ker hoče jajčka ubiti SAM, sladkor stresti SAM in mešati SAM, je kuhinja kmalu vsa lepljiva in bela. Testo stalno pokuša (no, saj ne, da ga starši ne) in upate, da mu ne bo slabo. Da mora testo stati eno uro/čez noč v hladilniku? Ne nas hecat! Ker ga z otrokom razvaljate, še preden je dobro zmešano, je temu primerno drobljivo in lepljivo. Odlično izhodišče, juhuhu.

Potem, ko ste otroku razložili, kako naj čim bolje izkoristi prostor in začne pritiskati modelčke nekam ob rob, bo gotovo največji modelček pritisnil naravnost na sredino testa. In potem z istim modelčkom še enkrat na skoraj isto mesto, le pol centimetra levo. In pol centimetra višje. Ko bo piškotek ob prenosu na pekač razpadel, bo jok. Poskusil bo še enkrat z drugim modelčkom … potem pa bo vse testo zgnetel v kepo/stolp in želel, da ga na novo razvaljate.

Medtem je drugi otrok že pojedel dva svoja piškota. Surova. Medtem ste seveda pozabili na prvo rundo, ki je še v pečici. Črna … Jok, saj se je zažgal tudi tisti ljubki medvedek brez rok in nog in ušes, ki ga je otrok s tako ljubeznijo izoblikoval. In to naj bi bilo zabavno početje???

Čaj pri sosedi/prijateljici z otroki

Kako ste si ga predstavljali?

S prijateljico izmenjujeta svoja doživetja, razmišljanja, občutke in novice iz zadnjega časa, medtem ko se otroci lepo zaigrajo in se med njimi pletejo trdne vezi.

Resničnost:

S prijateljico res uspeta izmenjati par nedokončanih stavkov, medtem ko menjujeta pokakane pleničke, brišeta polit sok, tolažita hlipajoče malčke, hladita modrice in ugrize ter uporabljata vse svoje pogajalske sposobnosti, da bi otrokom razložili, zakaj Mihec noče posoditi tistega avta/zakaj mu ne sme podirati stolpa/zakaj ne smeta packati v kopalnici in skakati po postelji/zakaj mora pospraviti, tudi če igrače niso njegove ... O čem sta se že pogovarjali?

Če ste prišli z več otroki, bo eden gotovo že hotel domov, drugi pa ne bo hotel oditi in se vam bo skril. Ko boste na poti domov razmišljali, kako malo sta si s prijateljico uspeli povedati, in sklenili, da se bosta pač zato morali večkrat dobivati, se bo oglasil otrok s kako izjavo v stilu: »Ne majam Mihca. Mihec gize. Ne bom več šou k Mihcu!«

tepeta

Sprehod v gozdu

Kako ste si ga predstavljali?

Malček iz vašega naročja zvedavo opazuje šumeče liste nad sabo, vi mu kažete veveričko, medtem ko starejši otroci navdušeno naokrog nabirajo veje, da si bodo zgradili brlog.  

Resničnost

Malček joče, ker se hoče natanko tam podojiti, a kot nalašč so tla razmočena, nikjer naokrog pa nobenega debla, da bi sedli nanj. Ko starejše otroke le uspete prepričati, da ni še čas za malico, in jih (ob tem, da imate v naročju doječega malčka) navdušiti za »najboljše naravno igrišče« , začne deževati. Tečete 30 metrov, potem pa otroci ne morejo več (saj vi tudi ne, samo vi ne smete tega na glas in v joku povedati) in hočejo, da jih nesete (skupaj s poganjalčkom, po možnosti). Vsi skupaj se zatečete pod drevo in vedrite naslednje pol ure … potem po telefonu pokličete na pomoč moža. Če imate srečo, se celo oglasi in pride po vas.

Popoldnevi ob koncu tedna

Kako ste si jih predstavljali?

Otroci sestavljajo puzzle, z možem bereta časopise in srkata kavo/čaj. Potem skupaj preberete pravljico.

Resničnost

Otroci sploh niso navdušeni nad sestavljankami. Hočejo TV/tablico/računalnik! Ko zavohajo, da ste sedli na kavč, so v hipu na vas in se hočejo ravsati, žgečkati, po vas skakati. Ste imeli pred tem v rokah skodelico čaja? Slaba ideja! Ste poskusili brati časopis? Mogoče boste v 7 poskusih le uspeli prebrati tisto 8-vrstično novičko – če vam ne bodo časopisa prej strgali (ali koščke celo pojedli). Čisto verjetno je, da je mož kljub vsemu temu uspel zaspati na kavču, tako da spet sami skrbite za vse otroke.

skace

Delo v času opoldanskega spanja otrok

Kako ste si ga predstavljali?

V dveh urah lahko človek začne pisati roman, zažene lastno podjetje, napiše maile vsem ljudem, ki jim že leta ni, pospravi podstrešje, skvačka šal …

Resničnost

Tisti dve uri (ki občasno trajata tudi samo eno uro) mineta:

a) Tako, da samo malo pobrkljate po stanovanju brez kakega posebej vidnega učinka

b) Spite z otrokom

c) Ne veste, kaj točno ste počeli za računalnikom

d) … Ups, sta res že mimo?

Trenutki, ki odtehtajo …

Tega, kaj nas v starševstvu čaka, si res nismo mogli predstavljati. Zato tudi nismo mogli vedeti, da bo – vsem naporom navkljub – v resnici še veliko lepše od tega, kar smo si predstavljali. Pa čeprav gre včasih le za drobne trenutke, ki jih včasih premalo cenimo.

Trenutek, ko se malo telesce v bazenu ob vas radostno zvija in v smehu premetava na vse strani, da bi vas oškropilo.

Trenutek, ko iz ponesrečenega piškotka nastane super ljubka pošast in jo otroške ročice prav pobožno vzamejo s pekača.

Trenutek, ko s prijateljico za hip obsedita, opazujeta igro otrok in skupaj prasneta v smeh.

Trenutek, ko z otroki občepite na gozdnih tleh in 5 minut samo opazujete, kako se zvija glista.

Trenutek, ko ugotovite, da je mečkanje z otroki na kavču v resnici prijetnejše od mečkanja listov časopisa.

Trenutek, ko zmorete brez slabe vesti zgolj uživati v tišini in miru, ki je nastal, ko je otrok zaspal.  

Res lepo se je pustiti presenetiti!

 

 

Prirejeno po Parentdish.co.uk

Foto: gymtame.net, brisbanekids.co.uk, icanteachmychild.com, parentdish.ca

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.