Čelada za malčka?

Piše: Katja Ban
Petek, 26. marec 2010, 0:00
Image

V časopisu na reklamni strani sem prebrala: “Če se vam ob joku vašega malčka para srce, je nakup čelade prava izbira.” Zanimivo, otrok na sliki s čelado ni kolesaril, ni rolal, pač pa je kobacal. Zakaj bi bilo postavljanje otrok na noge danes bolj nevarno kot včasih, ko so preživeli brez čelade. Se danes otroci postavljajo na noge z večje višine? 

 

Morda pa niso otroci tisti, ki bi čelado potrebovali, pač pa so starši tisti, ki so postali bolj občutljivi.

Starši, ki kupijo takšno čelado, želijo z njo svojemu otroku prihraniti buške in praske. Namen je sicer dober, ampak tako obvarovan otrok bo morda kasneje res potreboval čelado, ker v prvem letu ni imel možnosti dobiti tistih prvih majhnih udarcev, ki bi mu dali potrebne izkušnje za razvoj koordinacije in ravnotežja. Za razvoj le teh so nujno potrebne izkušnje od vsega začetka.

Otrok si od rojstva nabira izkušnje o svojem telesu in okolici. Raziskuje načine, kako se upreti gravitaciji in si s tem nabira zelo dragocene izkušnje, kje so njegove meje – če mu jih le dovolimo odkrivati. Otrok, ki je veliko časa na tleh ter ima možnosti plazenja in dvigovanja ob opori, bo tako zelo zgodaj dobil dobro predstavo o tem, kaj zmore njegovo telo in kako deluje svet okrog njega.

S čelado na glavi, bi otrok dobil lažne izkušnje: da je omara mehka, da so robovi mehki, čeprav na otip z roko ne delujejo tako. Če bi se med plazenjem pod stol s čelado na glavi butnil ob rob stola, tega sploh ne bi začutil, oz. se za to ne bi zmenil. Tako sploh ne bi dobil informacije, da je narobe ocenil razdaljo med svojim telesom in robom. Brez čelade bi se na trk prav gotovo odzval, morda bi za nekaj trenutkov celo zajokal, bi pa dobil pristno sporočilo o svetu, ki ga obdaja.

Nekatere čelade imajo pokrita tudi ušesa. S tako čelado otrok ne more tako dobro razločevati od kod prihaja zvok. Zaradi tega je lahko zmeden ali pa postane na smer zvoka neobčutljiv – sluh se ne izostri.

Otrok s pomočjo svojega telesa v prvih letih gradi tudi svojo osebnost, v smislu soočanja s prvimi strahovi in ovirami na katere naleti. Prav je, da se z njimi sreča in da zori, dokler ne zbere poguma in jih premaga, npr. ko sam zbere pogum in se prvič postavi na noge. Kakšno veselje otrok občuti, če je uspešen! S tem se gradi njegova pozitivna samopodoba. To je tudi njegova motivacija za nadaljnje izzive in noben udarec ga pri tem ne ustavi za dolgo časa.

Takšen je naravni razvoj: vse se zgodi ob pravem času. Ko je otrok pripravljen, ko je dobil dovolj informacij iz okolice o sebi v odnosu z okoljem, se bo začel postavljati na noge. Zato je potrebno zaupati otroku, da bo zmogel sam premagati ovire, da bo prenesel tudi kakšen udarec.

Da me ne boste razumeli narobe, potrebno je poskrbeti za varnost otroka. Namesto, da mu na glavo posadimo čelado, primerno zavarujmo domače okolje. Tudi tu pa ne gre pretiravati tako, da oblazinimo celotno stanovanje. Praske in buške so del odraščanja, kar je še posebej za mamo včasih stresno. Ampak starševstvo takšno pač je in nikoli ne bo drugače. Če to sprejmemo, se bomo lažje sprostili v starševski vlogi in v njej uživali.  

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Petek, 26. marec 2010, 15:57

Super članek!

Anonymous
Četrtek, 1. april 2010, 18:15

Zdi se mi zelo primeren članek za starše, ki bi ob taki reklami lahko celo pomislili, da bi otroku namestili tako čelado. Potrebeno je uporabiti zdrav razum in tako kot je napisala Katja - vsaka izkušnja ob pravem času je za otroka potrebna - tudi kakšna buška.
Ne podcenjujmo svojih otrok.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem