Ali ima klasična glasba vpliv na razvoj otroka?

Sreda, 23. junij 2010, 10:01
Image

Glasba je danes, mogoče bolj kot kdajkoli, prisotna v vsakdanjem življenju. Je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na življenje posameznika, sploh otrok in mladih, ki so še v procesu oblikovanja osebnosti.

 

Zato je pomembno, kakšno glasbo si predvajajo in kakšno glasbo jim predvajamo odrasli. Glasbene izkušnje, ki si jih otroci pridobijo v času zgodnjega otroštva in med šolanjem, jim ostanejo za vse življenje.

Na glasbenem trgu prihaja do prenasičenosti z glasbo, večkrat z glasbo dvomljive kvalitete, ki je usmerjena komercialno. Ta glasba v primerjavi s klasičnimi deli velikih mojstrov ni le manj kvalitetna, ampak je tudi neizvirna in ji je usojeno hitro minevanje.

O vplivu glasbe na človekov razvoj govorijo že zgodovinski viri, še zlasti pa sodobne raziskave.

Že Platon je dejal, da bi lahko napovedal, kakšna družba bo nastala, če bi lahko odločal, kakšno glasbo bodo poslušali mladi. 

Učinki glasbe na ljudi so resnični in merljivi. Vpliv klasične glasbe se kaže na vseh področjih že od nosečnosti dalje:

• glasba pomirja/spodbuja gibanje in srčni utrip otroka v maternici,

• nedonošenčki, ki v inkubatorjih poslušajo klasično glasbo, hitreje pridobivajo težo in se jim povprečno za 5 dni skrajša bivanje v porodnišnici in imajo boljše možnosti za preživetje (zmanjšajo se težave z dihanjem in uporaba pomirjeval)

• majhni otroci, ki imajo redno glasbeni pouk, kažejo večje motorične spretnosti, matematične sposobnosti in berejo bolje od tistih, ki ga nimajo,

• srednješolci, ki pojejo ali igrajo na glasbilo, na šolskih testih dosežejo veliko boljše rezultate kot tisti, ki tega ne delajo,

• odrasli, ki so kot otroci obiskovali glasbeni pouk, imajo skladnost med možganskima poloblama boljšo kot tisti, ki ga niso in imajo boljši spomin za besede.


Klasična glasba spodbudno vpliva na boljšo prostorsko in časovno predstavo, na večjo ustvarjalnost, izboljša znanje matematike, estetski čut, poveča zmožnost izražanja čustev, izboljša verbalne in intelektualne sposobnosti, vpliva na socialne stike in celo na povečanje sposobnosti za učenje tujih jezikov.

Razumljivo je, da mnogim klasična glasba ne ustreza, saj je niso vajeni in zahteva popolno intelektualno in čustveno udeležbo posameznika. Takšno glasbo se moramo naučiti poslušati, jo razumeti in otrokom dati priložnost, da jo bodo vzljubili.

Različne zvrsti glasbe imajo različne vplive in zmotno je misliti, da le klasična glasba spodbudno vpliva na otrokove možgane in duševno stanje. Otrokove »možgane in telo bodo spodbujali najrazličnejši glasbeni žanri, kot tudi pesmi v drugih jezikih, samo da glasba ni preglasna.

Določena popularna glasba odlično poteši enoletnikovo obsedenost z gibanjem, ker ima razposajen ritem, ob katerem se lahko razgiba.« (Campbell, 2004)

Otroci ob poslušanju glasbe zelo uživajo. Se pomirijo, razveselijo, zaplešejo...

 

Ljudske pesmi in preproste melodije spodbujajo razločno govorjenje, širijo besedišče in krepijo občutek ugodja in samozavesti.

Mozart je najbolj primeren, kadar je treba organizirati misli, jazz pa takrat, ko se otrok loti ustvarjalnega projekta ali rešuje vprašanja, ki nimajo preprostih, linearnih rešitev, saj spodbuja nove ideje.

Rock in rap lahko zaradi svoje strukture in ritma pri starejših otrocih pomagata ohraniti zbranost v kaotičnem, nepredvidljivem okolju.

Ambientalna glasba pa pomaga zelo discipliniranim, preobremenjenim otrokom, da se sprostijo. (Campbell, 2004)

Zato je pomembno, da otrokom omogočimo, da spoznajo vse glasbene zvrsti, še posebej pa najbolj kvalitetno od vseh - klasično glasbo. Več o tem na http://klasicnaglasba.tux.nu/

Za še več dobrih vsebin.
Pomladna donacijska akcija se končuje. Podprite nas še danes!
0€
25.200€

52%

13.224€
Akcija se zaključi:
30.06.2019

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Anonymous
Torek, 29. junij 2010, 0:34

:kiss: Veselim se ob vsem napisanem