Razvoj možganov pri dojenčku

Thumbnail

V svetu, obsedenem s »hitrejši, boljši in močnejši«, ni presenetljivo, da je filozofija “naredi več” dosegla tudi že otroke. Ponujajo nam igrače, ob katerih naj bi dojenček postal nadpovprečno pameten, obstaja 1000 in 1 pripomoček, brez katerega naj se otrok ne bi dobro razvijal in še in še. Pa to res deluje? Se sploh lahko dojenček v prvem letu nauči kaj več od sedenja, žvečenja in hoje?

Petra, mamica malega Jana, ni bila prepričana, koliko se lahko Jan nauči, preden bo dopolnil eno leto, vendar je bila mnenja, da obogatitev ne more škoditi. Preprosto je poskušala z več različnimi dejavnostmi: Janu je igrala klasično glasbo, mu nudila vizualno spodbudo z igračami ter se veliko pogovarjala z njim. Petra, tako kot večina mamic, ni poskušala ustvariti genija; želela je samo obogatili otrokovo življenje na način, kot je lahko.

Janet Doman, specialistka za razvoj možganov pri otrocih, je v svojih 35-letnih izkušnjah ugotovila, koliko so sposobni dojenčkovi možgani. Ob rojstvu je novorojenček funkcionalno slep, gluh in brez pravega občutka za otip. Te senzorične poti rastejo in se razvijajo glede na stimulacijo. Senzorične poti rastejo, ko je prisotna primerna vidna, slišna in otipna stimulacija, podana z ustrezno pogostnostjo, intenziteto in trajanjem.

Novorojenček še nima odličnega svetlobnega refleksa. Tega opazimo, ko je otrok izpostavljen svetlobi in se zenice zoožijo kot odgovor na svetlobo. Prej ko ta refleks dozori, prej bo dojenček razvil sposobnost za zaznavanje orisa in kasneje tudi podrobnosti. To je zelo enostavno doseči in terja zelo malo časa, hkrati pa pomeni, da bo dojenček sposoben videti podrobnosti tedne ali mesece prej, kot bi se to zgodilo, če bi bil prepuščen le naključni stimulaciji.

To je le en primer senzorične stimulacije. Celoten program senzorične stimulacije za novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih vključuje zelo kratke stimulacij vseh petih senzoričnih poti (vida, sluha, otipa, okusa in vonja). Te kratke stimulacije pomagajo rasti in zoreti vsaki od teh povezav, te pa so vedno bolj koristne za otroka.

Možgani rastejo z njihovo uporabo

Čeprav v veliki meri ostaja skrivnost, zakaj možgani rastejo z uporabo, to ostaja dejstvo. Možgani intenzivno rastejo od spočetja pa do šestega leta. Mlajši kot je otrok, hitreje se bo učil. Če je dojenčku zagotovljena vidna, slišna in otipna stimulacija s povečano pogostostjo, intenzivnostjo in trajanjem, se bo hitreje razvijal na vseh področjih. To bo povečalo njegovo celotno razumevanje sveta okoli sebe in močno povečalo interakcije z njegovo družino. Njegova sreča, zdravje in splošno dobro počutje se tudi občutno izboljšajo s stimulacijo in priložnostmi.

Jezik povezave

Ko raste eno področje možganov, se do neke mere povečajo tudi vsa ostala področja. Stimulacija in priložnosti na vseh področjih bodo pospešile razvoj jezika.

Novorojenčki sprva težko dihajo. Zato tudi težko oblikujejo zvoke. Če ima priložnost, da se lahko premika po tleh, se bo premaknil. Ko mu bo ta možnost dana bolj pogosto, se bo tudi njegovo dihanje izboljšalo. Ko je sposoben bolje dihati, lahko oblikuje več zvokov. Več zvokov kot pride od njega, bolj se mama odziva na te zvoke. Več kot se mama in otrok pogovarjata, prej mama razume, kaj ji želi otrok povedati. Dojenčki so obupani, če jih nihče ne razume. Večina dojenčkov ne bo razumljenih, dokler ne bodo dosegli starosti 12 do 14 mesecev. Domanova trdi, da se to lahko pojavi že s 3 do 4 meseci.

Majhni dojenčki so se torej sposobni učiti. S stimulacijo in pozornostjo se bo otrok naučil delati to, za kar je bil rojen – komunicirati s svojimi starši. Vi pa ste tisti, ki mu lahko podarite vseživljenjski dar – ljubezen do učenja in komunikacije.

 

Vir: Teri Brown, Baby’s Brain Development

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. “Ob rojstvu je novorojenček funkcionalno slep, gluh in brezčuten.”

    No, meni se ta trditev zdi rahlo pretirana. Otrok ni brezčuten, ampak so njegova čutila v tem trenutku njegovega življenja še visoko specializirana za naloge, ki ga čakajo v naslednjih mesecih izmed katerih je za njegov razvoj najpomembnejša vzpostavljanje stika s skrbnikom. In zato že kmalu po rojstvu prepozna materin glas, vonj njenih prsi, prepozna sladek okus, ker so to vse dražljaji, ki so zanj takoj po rojstvu pomembni. Nikakor pa ni brečuten!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja