Preprosto vsakodnevno vprašanje, ki je iz mene naredilo boljšo mamo

Vir: Shutterstock

Je mogoče z enim samim preprostim večernim vprašanjem izboljšati svoj odnos z otroki in vnesti mir v starševsko dušo, ki jo razjeda občutek nezadostnosti?

Danes smo starši obremenjeni z velikimi pričakovanji – ne samo do svojih otrok, ampak predvsem do sebe. In še posebej mame smo posebej dovzetne za občutke krivde, ker mislimo, da bi morale s svojimi otroki delati drugače, več, bolj nežno/odločno/prijazno/dosledno/individualno/načrtno … Spisek je dolg. Dnevi pa so vedno prekratki – obveznosti je preveč, kakovostnega časa z otroki premalo. Vsaj takšen imamo občutek.

Z vsemi temi občutki se je soočala tudi mama treh otrok Stephanie Morgan, dokler se ni domislila nečesa zelo preprostega, a vsaj zanjo učinkovitega: vprašanje, na katerega si odgovori vsak večer:

Kot mnoge mame iz moje generacije (in mogoče tudi tiste iz prejšnjih) včasih zapadem v obdobja, ko me preganja materinska krivda. In s čim se tako obremenjujem? S tem, kakšen je moj odnos z otroki.

Ali sem preživela dovolj kakovostnega časa z vsakim od njih? Smo bili dovolj časa skupaj kot družina? Sem bila pretrda z njimi? Ali pričakujem preveč? Se jim bo moje kričanje vtisnilo za vedno? Te misli se mi podijo po glavi zvečer, ko ležim v postelji …

Saj ne, da bi v resnici težko zaspala. Po tem ko vstajam z dojenčkom ob 6. uri zjutraj, cel dan delam in sem ob tem še v vlogi mame, se postelje iskreno razveselim. Pa vendar dostikrat razmišljam o svojem odnosu z otroki.

Težave perfekcionistke v meni

Težava je v tem, da tako strašansko hitro odraščajo. In perfekcionistka v meni skuša vse skupaj upočasniti in zagotoviti, da bom tole svoje starševstvo odigrala perfektno. A kaj ko imajo otroci in njihovo neustavljivo odraščanje precej drugačne ideje. Zadnjič me je zadelo spoznanje, da sva z možem verjetno že opravila eno tretjino svojega dela pri vzgoji najstarejšega. Pa je še v vrtcu!

Nekako mi je postalo jasno, da enostavno ne bom imela časa, da bi raziskala in preizkusila celo tono starševskih tehnik, ki so nam danes na razpolago – enostavno bom morala improvizirati.

Vprašanje, ki me pomirja in mi pomaga delovati drugače

Strašljivost tega spoznanja pa mi je močno omilil dnevni ritual, ki sem se ga domislila in ki me pomirja. Je povsem preprost: vsak večer, ko ležem v posteljo, si zastavim eno preprosto vprašanje:

Na kakšen konkreten način sem se danes povez(ov)ala z ___________?

Že samo to, da vem, da bom zvečer morala odgovoriti na to vprašanje, mi je pomagalo priti do naslednjega trdnega sklepa:

Preko dneva poišči drobne ukradene trenutke za vsakega otroka:

• Včasih samo obsedim kako minuto dlje pri zajtrku s hčerko.
• Sina pospremim peš do avtobusne postaje, namesto, da bi ga odpeljala z avtom, pa če prav je zunaj hud mraz.
• Z dojenčkom se po previjanju igram skrivanje (kuku).

Ko sedaj zvečer naslonim glavo na blazino v postelji, se smehljam ob teh dragocenih spominih in se ne obremenjujem toliko z vsem tistim, kar bi lahko izpeljala bolje. Gre za zelo drobne stvari, a čutim, da imajo name in upam, da tudi na moje otroke, velik vpliv.

Vir: ehow.com
Prevod: Mica Škoberne