»A ti mene sploh poslušaš?« »Pa kako ne vidiš, saj sem ti že trikrat pokazal!« »Daj, poskusi vendar že sam!« Na tak način starši pogosto izražajo svojo nemoč ob tem, da proces skupnega učenja z otrokom kar ne steče. Kot bi govorila vsak svoj jezik …
Stres, povezan s šolo, se pogosto začenja doma, so pred nekaj leti ugotovili raziskovalci Nemškega mladinskega inštituta (DJI). Ko se starši doma učijo s svojimi otroki, se pogosto ustvari nekako paradoksna situacija, da so v tem odnosu otroci veliko močneje soočeni s svojimi šibkostmi kot v šoli, kjer se učitelji trudijo delovati spodbudno. Nejevolja staršev, ki nimajo do otroka take distance kot učitelji in zato bolj izražajo tudi kritiko, se pogosto izrazi ob napakah, ki jih označujejo kot »nepotrebne«, npr. »lahkomiselnost« ali »površnost«. Pogosto pa so ob tem prezrti globlji vzroki za učne težave.
Izkoristite starševski potencial!
Na drugi strani pa se ravno v odnosu med starši in otroki skriva tudi na področju učenja velik potencial, saj lahko svojega otroka in njegova zanimanja poznajo veliko bolje od učiteljev in se veliko laže prilagajajo njegovemu tempu, zanimanjem, pa tudi načinu učenja. Za to pa je zelo pomembno, da se zavedamo, da obstajajo različni učni slogi in da vemo, na kakšen način se najlaže uči naš otrok – še posebej v družinah, kjer se učni slogi staršev in otrok razlikujejo. Tako lahko svoj način poučevanja in učne pomoči res prilagodimu otroku in mu omogočimo najboljšo učno izkušnjo.
Kako prepoznati otrokov učni slog?
1. Najprej poskusite čim več izvedeti o posameznem učnem slogu. Vidni tipi učenca veliko bolje razume tisto, kar vidi; preden nekaj sam poskusi, želi to videti ali o tem brati. Slušni tip učenca mora razlago slišati, da jo razume; navodila in razlage raje najprej posluša. Telesno-gibalni tip učenca pa rad stvari sam preizkusi in tako dobesedno »zagrabi« informacije; rad se premika in izvaja razne fizične aktivnosti ob tem, ko se uči.
2. Opazujte, kako se obnaša vaš otrok, ko mu pomagate pri domači nalogi. Se vam zdi, da bolje razume, kadar snov prebira? Ga bolj pritegnejo slike, diagrami, napisana navodila? Imate občutek, da si poskuša čim bolj vizualno predstavljati, kar mu poveste? Vidni tipi učencev radi sedijo v prvi vrsti, da dobro vidijo učitelja in tablo. Z lahkoto si zapisujejo, kar vidijo na tabli, pogosto pa zgrešijo ustna navodila, ki jih poda učitelj. Če je tako, je vaš otrok zelo verjetno vidni tip učenca.
3. Vprašajte otroka, na kakšen način mu je najbolj všeč, da učitelj v šoli podaja snov. Mu je všeč, ko piše na tablo ali ko glasno bere? Če mu je všeč slednje, je zelo verjetno slušni tip. Slušni tipi učencev si zapomnijo izrečene informacije. Všeč so jim tudi zvoki in glasba v ozadju, medtem ko se učijo. Stvari si zelo enostavno zapomnijo, če jih predstavimo v obliki pesmic.
4. Vprašajte otroka, kaj mu pride na misel, ko izgovorite kako preprosto besedo, kot je npr. »mačka«. Če ob tem otrok omeni, da pomisli na mačkin mehak kožušček, je verjetno telesno-gibalni tip. Dotik in občutek sta temu tipu učencev zelo pomembna. Stvari želijo predvsem izkusiti. Hitro se učijo in težijo k učenju z udeležbo – ob poskusih, na izletih, skozi igro vlog …
5. Opazujte, kako se vaš otrok pogovarja z vami. Če pogosto izreka: »Ja, vidim!«, je verjetno vizualen tip. Če se izraža bolj s frazami kot »To se dobro sliši«, je morda slušni tip. Če pa pogosteje izraža, da nekaj »čuti« ali »obvlada«, pa je verjetno bolj gibalno naravnan.
Vir: ehow.com in DPA
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!