Ajda je stara 24 let, po končanem študiju ji je uspelo najti delo, v katerem uživa. Že štiri leta hodi z Maticem, njuna zveza oba izpolnjuje. A vsakič, ko Matic pogovor napelje na poroko, se Ajda umakne, ker »noče prehitevati stvari«.
Zaradi ločitve svojih staršev in številnih propadlih zvez med prijatelji se ji poroka enostavno ne zdi pametna ideja.
Postaniva neodvisna od preteklosti
Strah in negotovost zaradi preteklih izkušenj sta naravna in človeška. Vendar se moramo ob vstopu v razmerje zavedati, da so naša dejanja in odločitve v naših rokah. Gotovo nas vse zaznamujejo vzorci družinskega življenja, pretekle zveze in karakterne značilnosti, vendar smo svobodni, da sami izbiramo svojo prihodnost.
Vse nas zaznamujejo vzorci družinskega življenja, pretekle zveze in karakterne značilnosti, vendar smo svobodni, da sami izbiramo svojo prihodnost.
Nismo obsojeni na posnemanje svojih staršev, prijateljev ali lastnih destruktivnih vzorcev. Njihovo preseganje bo morda zahtevalo precej časa in truda, morda tudi strokovno pomoč, molitev, spoved in odpuščanje, vendar nam Bog daje svobodo, da lahko svojo prihodnost zidamo sami.
Če si želimo začeti celiti rane iz preteklosti, se moramo najprej ustaviti in se ozreti na lastno zgodbo. To ne pomeni brskanja po pozabljenih bolečinah, ampak odkrivati, kaj v nas je krhko in šibko, ter se o tem pogovarjati s svojim izbrancem. Ne zato, da bi nam on poiskal rešitev ali nas obvaroval, ampak zato, da bi nas podprl. Pogovor in odkrivanje lastnih občutljivih točk vodi na pot trdne zveze.
Za zgled si vzemiva svetopisemsko »zavezo«
Sveto pismo sicer ni terapevtski priročnik za sodobne pare, daje pa nam zgled »zaveze«. Zaveza želi združiti in uglasiti dve strani v plodno celoto, v kateri je prostora za oba.
Pred svojim fantom ali dekletom, ki se mu želim zavezati, se začnem globlje zavedati, kdo sem v svojem bistvu. Ob njem odkrivam sebe, svojo preteklost, želje, hrepenenja in svoje notranje bogastvo, zavem se svoje vrednosti in edinstvenosti. On je lahko tudi pot, po kateri do mene prihaja Bog.
Kadar želita fant in dekle skleniti zavezo, se morata nasloniti drug na drugega,
da bosta lahko ustvarila novo, skupno zgodbo.
Kadar želita fant in dekle skleniti zavezo, se morata nasloniti drug na drugega, da bosta lahko ustvarila novo, skupno zgodbo. To ne pomeni, da bo med njima popolno soglasje, ampak da drug drugemu predstavljata »spremljevalno ladjo«. Spremljevalna ladja pluje ob drugi ladji, ne čisto zraven, hkrati pa dovolj blizu, da ji lahko v primeru težav priskoči na pomoč.
Na poti v skupno življenje se je treba vprašati, kaj nama pomeni zakrament svetega zakona. Če na poroko gledamo kot na »papir« ali praznovanje, namenjeno babicam in tetam, je seveda bolj udobno ohranjati status quo, ki na videz omogoča več manevrskega prostora in svobode.
Cerkveni zakon ne pomeni, da se zanj ne bo treba vsak dan znova truditi, ampak da lahko pri tem računamo na Jezusovo konkretno pomoč.
V resnici pa si pri cerkveni poroki par ne obljubi le večne zvestobe, ampak v svoj odnos povabi Boga. Fant in dekle se poročita v zaupanju, da jima bo On stal ob strani in ju obdaril z milostjo, ki je potrebna za uspešen zakon. To ne pomeni, da se zanj ne bo treba vsak dan znova truditi, ampak da lahko pri tem računamo na Jezusovo konkretno pomoč.
Ne bojva se – resnična svoboda se šele začenja
Bom imel čez trideset let še lahko nekoga rad? Kaj, če bom takrat popolnoma drugačen ali pa se bo spremenil on?
Vsi poznamo strah pred spremembami in negotovost, kadar so pred nami pomembne odločitve. A ker ljubezen ni le čustvo, ki se sčasoma spreminja, ampak je odločitev – odločitev, da bom do nekoga vsak dan ljubeč in spoštljiv – se nam ni treba bati, da bo nekega dne preprosto izpuhtela. Če se za poroko odločimo z odgovornostjo in po tehtnem razmisleku, je bojazen odveč. V zavezi se namreč začenja resnična svoboda.
Ker ljubezen ni le čustvo, ki se sčasoma spreminja, ampak je odločitev, da bom do nekoga
vsak dan ljubeč in spoštljiv, se nam ni treba bati, da bo nekega dne preprosto izpuhtela.
Fant in dekle, ki se zavežeta drug drugemu, se odločita za rast v svoji edinstvenosti in drug z drugim. Zakon daje vsakemu od njiju prostor za rast v svobodi, miru in vedrosti.
Kitajski pregovor pravi: »Kdor se usede na dno vodnjaka, da bi opazoval nebo, se mu bo zdelo majhno.« Ali nas sklenitev svetega zakona ne vabi k skupnemu vzpenjanju, da bi nekega dne lahko odkrili čudovito prostranost obzorja?
Foto: tipsofdivorce.com, bigstockphoto
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
