Porod skozi oči očeta

Sreda, 3. junij 2015, 16:00
Image
newborn dad

Kot dula sem ob svojem delu kmalu ugotovila, da je pomembnejše, da z idejami in informacijami nudim podporo otrokovemu očetu kot pa njegovi mami!

Kot obporodna spremljevalka (dula) spremljam nosečnice v času nosečnosti in poroda. Čutila sem in učili so me, da je moja naloga pomagati ženski. A ob svojem delu sem kmalu ugotovila, da je, ko v porodnišnico odidemo skupaj s partnerjem, pomembnejše, da z idejami in informacijami nudim podporo njemu. Za njihovo družino je namreč pomembno, da se med seboj dobro razumejo. Zato mora biti ženska po porodu za pomoč hvaležna svojemu možu in ne meni.

Prav zato se mi zdi pomembno, da enkrat za spremembo pogledamo na porod tudi skozi očetove oči.

Takole mi je pripovedoval mladi očka ...

S kom naj se pogovorim?

Oče mi je rekel, da mi težko kaj pomaga, saj sam ni bil zraven, ko sem se rodil jaz. S prijatelji pa ... No, o avtih, o športu, o ženskah se pogovarjamo, ampak o porodih ...

Moja žena je bila noseča in želela je, da jo spremljam ob porodu. Saj to sem želel tudi sam. Želel sem ji pomagati, želel sem čim prej videti otroka. A obenem me je bilo strah, saj nisem vedel, kaj se bo med porodom dogajalo. Ji bom znal pomagati? Pojma nisem imel, kako zgleda porod, kaj se med porodom dogaja in kako bo to doživljala ona. Če jo bo bolelo – kako naj ji sploh pomagam? Na srečo me vsaj ni strah krvi, vem pa, da nekaterih je še tega groza.

Pri vas, ženskah, je drugače. Ve se o tem vsaj lahko s kom pogovarjate, z mamo, prijateljico ... Meni je oče rekel, da mi težko kaj pomaga, saj sam ni bil zraven, ko sem se rodil jaz. S prijatelji pa ... No, o avtih, o športu, o ženskah se pogovarjamo, ampak o porodih ... Saj sploh ne vem, kaj naj jim rečem? Pa sva o tem na srečo vseeno govorila s prijateljem, ki je ravno takrat dobil otroka in mi je povedal za obporodne spremljevalke. Takoj sem rekel, da to je pa točno to, kar potrebujeva midva.

Povedal sem ženi, kaj sem izvedel, pa je za vas seveda slišala tudi že ona. Saj to ni bilo nič nenavadnega, ker je kar naprej nekaj brala in se pripravljala na porod. Pogovorila sva se in se odločila, da se bova pozanimala – in tako sva spoznala najino obporodno spremljevalko - dulo.

Že po prvem pogovoru sem si močno oddahnil, saj nama je natančno razložila, kaj dela. V bistvu je želela, da ji midva poveva, kaj želiva. In tako smo se dogovorili, da naju bo spremljala k porodu. Ker sam o porodu nisem vedel nič, so mi zelo koristile delavnice priprave na porod in starševstvo pri najini duli. Tam sem izvedel zelo veliko, predvsem pa sem videl, da o porodu veliko ve ona, zato me porod ni več skrbel.

newborn dad2

Službena pot

Porod se je bližal, ko sem v službi izvedel, da moram za nekaj dni na službeno pot. Nikogar ni bilo, ki bi lahko šel namesto mene. Ženi seveda ni bilo všeč, saj ni bilo všeč niti meni. Ampak na srečo sva se prej dogovorila z dulo, zato sva bila oba malo bolj mirna. Seveda se je porod začel, ko sem bil na poti. No, ravno sem se vračal domov. Še dobro, da nisem vozil jaz, sicer bi se zagotovo zaletel, tako sem bil živčen.

Porod se je začel

Malo sem se bal, da bom čisto izgubljen in nepotreben, saj se je porod začel pred 3 urami in mene ni bilo zraven.

Ko sem prišel domov, je bila dula že pri nama. Takoj mi je razložila, kaj se dogaja in mi pomagala, da sem se malo umiril. Malo sem se bal, da bom čisto izgubljen in nepotreben, saj se je porod začel pred 3 urami in mene ni bilo zraven. Ampak po nasvetu dule sem odšel do žene, ona pa naju je malo pustila sama. To mi je bilo res všeč, ker se potem nisem več počutil izgubljeno. V porodnišnico sem peljal jaz, dula pa je ženi pomagala, da je med vožnjo malo laže prenašala popadke.

Tudi ko smo prišli v porodnišnico, nama je dula pomagala opraviti postopke ob sprejemu, da sva midva lahko odšla do sprejemne ambulante. V bistvu nama je najbolj pomagalo to, da je bila ves čas poroda z nama. Ko nisem vedel, kako naj pomagam ženi, mi je vedno znala svetovati. Zdelo se mi je, da ima cel kup koristnih idej. Res sem lahko sodeloval pri porodu. Ko mi kaj ni bilo jasno, sem samo pogledal dulo in že mi je povedala, kaj se dogaja oz. kaj se bo zgodilo - bilo je še bolje, kot če bi ob sebi imel googlov iskalnik.

Rojstvo!

Nisem mogel verjeti, kaj zmore moja žena.

Nisem mogel verjeti, kaj zmore moja žena. Tako naporno je bilo. Bila je utrujena in videl sem, da jo boli, a se je vseeno ves čas samo smejala. Ob koncu poroda sva jo z dulo podprla, da je lahko klečala. In videl in čutil sem, kako se je rodil najin sin. To je bilo nekaj tako neverjetnega.

Mislim, da bi ob porodu dulo moral imeti vsak očka. Čeprav vem, da je bila ona tam predvsem zato, da je pomagala moji ženi, imam občutek, da sem največ koristi od nje imel jaz. Vsem svojim prijateljem razlagam, kako dobro je bilo, da sva si med porodom dobila dodatno podporo in sedaj mi ni več težko govoriti tudi o tej temi.

Špela Peternel je dipl. voditeljica obporodnega izobraževanja (dipCBEd (CBI)), svetovalka in obporodna spremljevalka (doula, CD(DONA))

 

Foto: dadskills.com, fromtheseed.co.uk 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.