Moje srečanje z epiziotomijo

Sreda, 18. avgust 2010, 1:00
Image
Epiziotomija, prerez presledka

Na prvi porod sem prišla prestrašena kot še nikoli v življenju in želela sem si samo eno: samo da me ne bodo rezali.

Žal, končalo se je z epiziotomijo. Kasneje me je babičar »potolažil«, da kadar je obseg otrokove glavice večji kot 35 cm in kadar je tkivo poškodovano od vnetij, brez epiziotomije ne gre. Vnetja so moja stalnica, moj prvorojenec pa je imel obseg glave kar 38 cm.

In ko sem že prestala najtežji prvi teden okrevanja, je po razpadu šivov zazevala velika luknja. Potolažili so me, da dvakrat šivajo le ene tri na leto. Žal, jaz sem bila med njimi. Tako sem bila pri prvem porodu deležna epiziotomije kar dvakrat. Ko sem rojevala drugič, sem stiskala pesti, da tokrat mi bo pa uspelo, saj deklice so manjše. Vendar zaradi travmatičnega prvega poroda nisem upala prositi, da mi varujejo presredek. Porod je bil zelo lep, brez bolečine, toda žal, končalo se je z epiziotomijo.

Vzroki za epiziotomijo (medicinska razlaga): slabo tkivo (vnetja), velik otrok.

Na tretji porod sem se pripravila: prebrala sem knjige Moj porodni načrt, Modrost rojevanja, The Birth Book in vse, kar sem našla na internetu. Načrtovala sem naravni porod, toda vse, kar sem si v resnici želela, je bilo to, da me ne bodo rezali. Želela sem si roditi v položaju na vseh štirih, ker je pri tem presredek najbolj razbremenjen pritiska. Babica mi je obljubila, da me bo varovala, vendar je vztrajala pri klasičnem položaju. In jaz sem popustila. Bala sem se svoje velike brazgotine in dejstva, da je moj tretjerojenec velik otrok (4100g, obseg glave 36 cm). Tako sem rodila polsede, prvič doživela forsiran in boleč iztis (ko sem rojevala prva dva, iztis ni bil boleč) in utrpela kot rečejo: »nekaj šivčkov«.

Ali res potrebujemo (za nekatere) neprijeten ležeč položaj in aktivno varovanje presredka, da se izognemo epiziotomiji?

Prepričana sem, da je iz medicinskega vidika babica opravila mojstrsko delo. In priznam, tistih nekaj površinskih šivčkov mi ni povzročalo skoraj nič težav v primerjavi z epiziotomijo. Toda porodnišnico sem zapustila z grenkim priokusom. Ali sem res potrebovala zame neprijeten polsedeč položaj, forsiranje iztisa in aktivno varovanje presredka, da sem se izognila epiziotomiji? Bi se lahko izognila tudi raztrganini, če bi poslušala sebe in rodila v drugačnem položaju?

Zakaj taka »vojna« proti epiziotomiji?

Medicina loči poškodbe porodnih poti na štiri stopnje:

  • prve stopnje: poškodovano je površinsko tkivo,
  • druge stopnje: poškodovana je tudi mišica, epiziotomija spada sem!
  • tretje in četrte stopnje: te pa zajemajo raztrganine naprej v mišice anusa in danke.

Posledice epiziotomije: boleči spolni odnosi, uhajanje urina ...

Za večino žensk je sam poseg epiziotomije neboleč. Tudi meni je bilo rezanje in šivanje neboleče, le neprijetno. Problem epiziotomije je v tem, da si v prvih dneh, ko navezuješ stik z novorojenčkom, ko se mogoče loviš okoli dojenja, previjanja, podiranja kupčkov, tako okupiran sam s seboj: sesti ali pobrati se s postelje, obisk WC-ja postanejo precej naporne malenkosti. Poleg tega imaš veliko dela sam s sabo (tuširanje, dajanje obkladkov). In ko preživiš najhujših 14 dni in se končno lahko bolj posvetiš dojenčku, potem pride tisto, kar je zares problem nas, ki smo doživele epiziotomijo: boleči spolni odnosi.

Moja izkušnja je, da je prvič po porodu zelo bolelo in potem sem še zakrvavela. In potem je bolelo vsakič … Vse dokler nisem tretjič rodila brez epiziotomije. Šele zdaj lahko zopet uživam brez strahu pred bolečino. Ne boste verjeli, brazgotina je bila tudi vremensko občutljiva, vsaj pri meni. Nekatere ženske povedo tudi, da je problem uhajanje urina. Tudi o tem se ne govori prav veliko, je pa zelo neprijetno. Epiziotomija te (lahko) zaznamuje za celo življenje.

Roditi brez epiziotomije

Preveč intenzivna masaža lahko povzroči mini raztrganine.

Če razmišljate o tem, kako se izogniti epiziotomiji, potem je prvi nasvet, ki ga verjetno dobite: masiraj si presredek. Jaz sem se masirala pred vsemi porodi. Danes sem glede učinkov masiranja malce bolj skeptična. Razmišljam: pri masiranju ne razteguješ nožnice niti za pest široko, kaj šele za obseg otrokove glave. Mimogrede, preveč intenzivna masaža lahko povzroči mini raztrganine, kar res ne potrebujete tik pred porodom. V čem je torej pomen masiranja? Ali masažo v resnici potrebujemo vse nosečnice po vrsti? Mogoče je pa masaža smiselna le, če imate pred tem brazgotino (kot sem jo imela jaz).

Varovanje presredka: cena, ki jo za to, plačamo, je, da se vdamo in ležemo na hrbet in prepustimo porod, da ga vodijo drugi.

Roditi greste v porodnišnico, vendar si ne želite epiziotomije. In potem vam obljubijo, da vam bodo varovali presredek. Varovanje presredka pomeni, da babica med iztisom s pritiskom roke na vaš presredek pomaga, da se ta ne strga. Mislim, da to zajema tudi tople komprese ob raztezanju in škropljenje z nečim, da se tkivo ne zakrči. … Imam vtis, kot da je to edina možna pot, če želite, da ostanete »cele«. Pogosto (ali skoraj vedno) pa ta postopek zajema tudi ležanje na hrbtu z nogami višje kot zadnjica ali v najboljšem primeru polsedeč položaj. No povedati pa moram, da sem slišala tudi že za kakšno izjemo, ko se je babica »potrudila« in pristala v kakšnem manj prijetnem položaju, da je lahko varovala presredek.

Toda vse, kar potrebujemo za lep porod brez epiziotomije, je že v nas samih (govorim o porodu v porodnišnici!). Manjka nam le vera vase in prepričanje vseh prisotnih, da je naše telo tega sposobno.

varovanje presredka, naravni porod

 »Naravno« varovanje presredka

Če želite roditi brez epiziotomije, morate najprej verjeti, da je vaše telo popolnoma usposobljeno za porod otroka. Neka babca je na internetu zapisala: če bi vse ženske potrebovale varovanje presredka, da ostanemo cele, potem bi se rodile z dodatnim parom rok tam spodaj in notranjim termoforjem. Imate popolnoma vse, kar potrebujete, da normalno rodite!

Preprečite prehiter ali predolg iztis. Ne potiskajte na vso moč.

Pri tem pa je ključnega pomena, kako poteka iztis. Zalka Drglin pravi: otroka izdihneš iz sebe. Roditi otroka je nekako tako kot obleči roko v zelo ozek raztegljiv rokav: če pritisnete z vso silo, se bo rokav strgal, če pa pritisnete ravno prav, pa bo ostal cel. Iztis naj traja vsaj tri ali štiri popadke. Zelo pomembno je, da ne pritiskate na vso moč, da poleg vas ne navijajo kot na kakšni nogometni tekmi: Dajmo! Dajmo! Pritisni! Lulat! Kakat! …Otrok pritisne z glavico in se zopet umakne, pa zopet pritisne in se umakne. Če ste pri tem sproščene, umirjene in sledite svojemu telesu, se boste raztegnili dovolj, da porodite otrokovo glavo. Ja, tudi če je obseg večji kot 35 cm!

Izbira položaja, ki razbremeni presredek, lahko pri tem zelo pomaga. To so vsi položaji, kjer smo nagnjene naprej in kjer ni direktnega pritiska na trtico: čepe, sede – nagnjeni naprej, na vseh štirih, leže na boku).

Strah: sovražnik št.1!

Epiziotomija in raztrganine se zgodijo, če je vaš iztis prehiter ali če predolgo traja in potem začnejo pritiskati na vas z vsemi sredstvi, da bi iztis pospešili. Drugi ključni dejavnik pa je strah, oziroma njegova odsotnost. Strah je pri porodu sovražnik številka 1. Porod je veliko bližje spolnemu odnosu, kot smo to pripravljeni priznati: če vas bo strah, bo bolelo in se boste strgali (mnoge posiljene ženske imajo raztrganine), če pa ste sproščeni, umirjeni, lahko tudi pri porodu doživite orgazem ali vsaj prijetne občutke. To ni znanstvena fantastika, ampak modrost, ki nam je bila vzeta. Ne samo, da ni nujno da boli, porod je lahko tudi prijetna izkušnja!

Za lažji porod: čaj plahtice, maline in rmana.

Vas skrbi da bo iztis predolgo trajal? Moja nasvet: pijte čaj! Jaz sem celo drugo polovico prvih dveh nosečnosti pila čaj plahtice, maline in rmana (nasvet p. Ašiča in R. Willforta). Krepi rodila in dokazano skrajšuje drugo porodno dobo (ne pa tudi prve) in tako prispeva k lažjemu porodu. Pri meni je delovalo tako, da sem v tretje prenehala piti ta čaj: sem se bala prehitrega iztisa.

Če zaključim: Mogoče ne boste uspeli ubežati raztrganini prve stopnje in boste dobili kakšen šivček ali dva. Kaj privede do hujših raztrganin, lahko le ugibam. Vendar boste že naslednji dan brez bolečin sedeli na lastni zadnjici. Posledice so skoraj zanemarljive v primerjavi z epiziotomijo, predvsem pa niso dolgotrajne. Zato verjamem, da lahko vztrajamo, da tiste škarje pospravijo stran. Moje spoznanje je, da je epiziotomija potrebna le, če se rešuje otrokovo življenje ali dela vakumski porod (pa tudi tu sem slišala za primer, ko je šlo brez!).

Pa srečen in lep porod vsem!

Vsebina ne odraža uradnega stališča Zavoda iskreni.net, temveč osebno mnenje in izkušnjo piscev.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
moja izkušnja
Četrtek, 19. avgust 2010, 12:20

rodila sem že 3x, naravno, nikoli šivana. prvi otrok je imel 3800g drugi 3700g in tretji 4440g. vsi so imeli obseg glave 35+ Na porode se nisem pripravljala, nič brala, nič masirala, v porodni tudi nič težila glede presredka. Se strinjam, da si lahko tudi sam pomagaš, da ne pride do tega ampak samo do ene meje, naprej pa ni odvisno od tega, temveč kar ti je narava podarila.

Četrtek, 19. avgust 2010, 13:24

Jaz sem rodila dvakrat. Prvič mi je odtekla voda in sem dobila umetne popadke. Bila sem prestrašena. Babica pa je bila zaposlena z dvema drugima, ki sta tudi takrat rojevali, tako da me je samo nekajkrat prišla pogledat v 6 urah. Pred iztisom mi je malo pritisnila na presredek (kao varovanje presredka), nato pa vzela škarje in mi ga prerezala. Čeprav sem jo prosila, da ne.
Na srečo je prerezala samo kožo (vsaj tako mi je rekla ginekologinja, ko je šivala). Bolelo me ni nič, ne rezanje, ne šivanje, bilo pa je neprijetno. In šivi mi niso odpadli več kot en mesec in sem bila čisto panična.

Drugič je bilo precej drugače. Sicer sem tudi dobila umetne popadke in sem morala ležat, ampak je bila druga babica in je bila ful prijazna. Potrudila se je, da mi je bilo prijetno, prižgala glasbo... Ko je prišel čas za iztis, me je zadrževala, da nisem preveč pritiskala in kakšen popadek samo predihala, brez potiskanja. Presredka se ni niti dotaknila. Tako me niso niti rezali, niti se nisem raztrgala, pa je imel drugi otrog 3050g in obseg glave 35cm, v nasprotju s prvim, ki je imel 2950g in obseg glave 33cm (2 cm manj).

Po mojih izkušnjah je res najpomembnejše, da smo med porodom sproščene, brez strahu. Moja želja pa je, da bi, če bom imela še kakšnega otroka, lahko rodila še brez umetnih popadkov (sem sklenila, da bom čim dlje ostala doma).

Vsem želim lep in naravenporod.

2 krat šivana
Četrtek, 19. avgust 2010, 16:33

Jaz sem pred nekaj meseci prvič rodila. kljub prebrani literatuti, masiranju presredka ... so me vseeno prerezali. Po enem tednu so mi šli šivi narazen in zopet sem morala vsa razbolena v porodnišnico. Še enkrat so me šivali. Zelo neprijetno. Želeli so mi dati kar splošno anastezijo, še dobro da sem poslušala kaj se pogovarjajo v operacijski in sem to preprečila. Dobila sem splošno anastezijo. Veliko se mi zdi odvisno od babice. če ima več porodnic naenkrat, kje ima pa čas masirat tvoj presredk. To je javna bolnica - moja izkušnja je, da bolj mesnica.

Četrtek, 19. avgust 2010, 22:52

Jaz sem rodila na 1.1. Voda odtekla, popadkov ni blo, pa so mi našopal umetne, da sem v treh urah rodila.
Ko sem začutila, da so mi prerezal presredek, se prav živo spomnim, da sem pomislila (sredi popadka) \"Na, pa je šel...\".

Po porodu sem imela hudo tresavico, med katero so me šivali!

Šivi so me začeli nenormalno bolet drugo noč v porodnišnici, bolečina pa se je samo stopnjevala. Vsake tri ure sem jedla protibolečinske tablete. Nič ni blo videt (ker je mami patronažna, me je pogledala vsak dan). Sem že mislila, da sem jaz neumna, porod se mi ni zdel nič takega, šivi pa noro boleli. Kljub tabletom sem vsak večer jokala od bolečine. Za hčerko je skrbel samo mož. Pa zame tudi! Ko sem 10. dan dobila še mastitis je izgledalo tako: Ledene obkladke na šive, vroče na joške pred dojenjem, nato je prinesel hčerko, da sem dojila, nato nove ledene za šive, odnesel hčerko, prinesel mrzle obkladke za joške...

12. dan se mi je odprl vsak šiv posebej, gnojili so se mi tako močno, da se je na vložku poleg čišče videl gnoj!

Hvala Bogu za mastitis, da sem dobila potem antibiotike, ki so mi pomagali tudi za šive in sem 14. dan po porodu že približno normalno korakala po stanovanju.

Ker so me od trdega položaja ležanja (premiki so me boleli) že bolele noge, mi je veliko pomagala moževa masaža stopal.

Ja je kar lepo še lep čas pri seksu, menjavi vremena, počutja ali kar tako...

Upam, da z našimi zgodbami ne strašimo nosečnic. Se mi pa zdi pomembno, da se o tem govori na glas!

Petek, 20. avgust 2010, 10:18

Zato pa je bolje iti na CR. Raje sprejmem to brazgotino kot vaginalno.
Mislim, v materinski šoli pa toliko nakladajo, da s tem rešijo otroka. Grrr.

Petek, 20. avgust 2010, 13:58

Ženske, ki imajo izkušnjo vaginalnega poroda in CR pravijo, da je po CR veliko, veliko daljše in napornejše okrevanje... Že samo dojenje je cel projekt!

Petek, 20. avgust 2010, 14:33

Jaz pa poznam eno, ki je prvič vaginalno, drugič CR rodila in je rekla, da je po CR veliko hitreje okrevala, da je ni tako bolelo in da ji je bil CR nasplošno neverjetno boljša izkušnja. Zdaj je noseča in je zopet izbrala CR.
Izkušnje so zelo različne.

Petek, 20. avgust 2010, 20:07

In reply to by Anonymous (not verified)

Mislim, da ne morem kar tako govoritri, da je po CR veliko lažje okrevanje kot pa Vaginalnem porodu. Zraven je še cel kup dejavnikov, ki vplivajo na hitrost okrevanja, sploh prvič je okrevanje najdaljše, saj poleg samega poroda vpliva na celo dogajanje skrb za otroka, ki je prvič največja in najbolj obremenjujoča. Potem je tudi pomemben podatek kako dolg je bil vaginalni porod, ali je bil CR dogovorjen ali urgenten (za reševanje življenja). CR je operacija in tako veliko večje tveganje za komplikacije kot vaginalni porod. Tako da dokler nimam vseh teh podatkov prosim ne o tem, da je CR boljša izbira.

Sobota, 21. avgust 2010, 1:36

In reply to by Anonymous (not verified)

Nikakor ne bi želela reči, da je CR dobra \"izbira\" in sem vsekakor za vaginalni porod. Imam pa tudi jaz prijateljico, ki je rodila s CR (uregenten) in je po mojih opažanjih hitreje okrevala kot jaz po epiziotomiji, ki baje ni bila nič posebnega (zdravnica, ki jo je šivala, jo je označila za \"salonsko\"), meni pa je zelo zagrenila prve tedne po porodu. Sploh ker je bila povezana še s hematomom (posledica forsiranega iztisa, hematom je imel na glavi tudi otrok ...).
Je pa gotovo vse odvisno od posameznih primerov, ampak očitno je zadevo do neke mere mogoče primerjati.

Sobota, 21. avgust 2010, 13:56

Tudi jaz sem za vaginalni, je pa res, da so izkušnje različne. Imam prijateljico, ki je že 3x rodila s CR. Vsakič se je totalno hitro pobrala, vsekakor veliko hitreje kot tiste, ki so rodile naravno. Jaz sem rodila naravno, zelo hitro, nič prerezana, nič trgana in sem zelo hitro okrevala, je pa res, da imajo ene grozno izkušnjo s strganinami in epiziotomijo.

Naravno je gotovo naravno, CR je operacija, ampak izkušnje so pa vseeno zelo različne.

Ponedeljek, 23. avgust 2010, 0:49

A ima slučajno katera izkušnjo z rojevanjem v avstrijskih porodnih centrih? Ker glede na vse pripovedovanje o rojevanju v naših porodnišnicah in masakru in terorju, ki bi naj ga izvajali tm, me čist mine,da bi sploh imela otroke...
in a ne bi morali za rezanje vprašati za dovoljenje, ker je to navsezadnje operacijski poseg?

Sreda, 1. september 2010, 12:38

In reply to by granatno.jabolko (not verified)

mene je tudi vse minilo, ko tole berem :unsure: se mi zdi, da mi tega res ni treba...

Ponedeljek, 23. avgust 2010, 11:15

Mislim, da samo v Lj porodnišnici kar vnaprej prerežejo. V Postojni definitivno ne, ker mene niso. Če želiš imeti lepo porodno izkušnjo, ti ne priporočam Lj. Od tam prihajajo te strašne zgodbe, vsaj večinoma.

Nedelja, 29. avgust 2010, 18:11

In reply to by Anonymous (not verified)

Kar nekaj teh zgodb tukaj je iz drugih porodnišnic in ne ljubljanske. Da ne bo nekega posploševanja. Sama sem slišala take in drugačne zgodbe že iz prav vseh porodnišnic, tako da niti ni pomembno, kje rodiš, ampak NA KOGA NALETIŠ.

Obakrat sem rodila v Ljubljani, izkušnji pa povsem različni.

Prvič forsiranje z umetnimi popadki, ležanje, potem se je seveda zakompliciralo in prood je bilo treba na hitro končati. Babica je še bolj navila popadke, porodničarka se mi je vrgla na trebuh, babica je zarezala in otrok je bil v šusu zunaj. Rezultat: velik hematom na otrokovi glavi in številni šivi na meni.
Mimogrede epiziotomija meni ni bila neboleča, me je kar precej zapeklo, ko je prerezala.

Drugič naraven porod, rodila \"celo\" v polsede, presredek je zdržal, strgala sem se minimalno ob sečnici, tako da niti šivi niso bili potrebni. Rezultat: prvi dan me je malo peklo pri lulanju, potem pa nič več. Predvsem pa lahko sem normalno sedela in funkcionirala.

Se pa močno strinjam s tem, da je epiziotomija upravičena le, če je ogroženo otrokovo življenje. Tako da jaz le še v takem primeru dovolim rezanje, sicer pa raje tvegam, da se raztrgam.

Nedelja, 12. december 2010, 1:59

In reply to by Anonymous (not verified)

Meni so v Postojni naredili epiziotomijo kar v naprej, rez me je full zabolel, šivanje mesarsko,čutila sem vsak vbod, oni so pa bili pametni, da ne morem nič čutit in da mi ne morejo nič dat proti bolečinam... še 4 tedne nisem mogla sedet in hodit... Ne vem od kod toliko hvale o Postojni?!

Torek, 24. avgust 2010, 20:25

Moje izkušnje z avstrijsko in ljubljansko porodnišnico: po mesarjenju in neprijazni izkušnji z ljubljansko sem rekla - nikoli več, prišparala 2000 EUR in se zmenila v Avstriji. Kot dan in noč. Pa ne gre za neko veliko razliko v materialnem standardu, ampak v spostljivem in profesionalnem odnosu do porodnice, partnerja, svojo dulo sem imela lahko zraven brez problema. Imaš občutek, da vejo, kaj delajo. V ljubljanski je bil občutek, kot da sem v smrtni nevarnosti in v nevarnem, neprijaznem okolju, kjer sem vsem odveč in da nimam pojma, zato naj bom tiho. Pa nisem nič posebnega zahtevala. V avstriji vse, kar ti delajo, v kratkem pojasnijo. Drugi porod je bil popolnoma naraven, v klečečem položaju, podpiral me je mož, dula masirala, babica brez komedij vodila porod kleče za mano. V LJ kot da ves čas nekaj improvizirajo, po drugi strani pa se držijo enih čudnih protokolov, ki nimajo zveze z realnostjo. Mojo deklico npr so sumili, da ne sliši, ker jim je tista njihova mašinca zatajila. Jaz pa sem pred sestro, ki je to merila, zaploskala, in je mala reagirala. Sestra je pa še zmeraj trdila, da mašina kaže, da mogoče ne sliši. Itd. Take so moje izkušnje.

Nosečnost = bolezen?
Sreda, 8. september 2010, 23:18

Ne vem, ali je to samo pri nas (kot posledica prejšnje države?), ali je to bolj globalno, vendar se mi včasih zazdi, kot da so z vsemi dodatki naravnemu porodu naredili nosečnost za bolezen.

Potem pa ni čudno, da se ženske bojijo rojevati ali sploh zanositi. V demografijo pa se niti ne bi spuščal ...

Moje mnenje je, da če se le da, naj bo porod čimbolj [b]naraven[/b] (kakor se ra pojem razume tu na iskreni.net).

Četrtek, 9. september 2010, 0:58

Jah, to je res. Naravno je super. Ampak v imenu naravnega poroda, ženske zavrnejo epiduralno, jih pa zato nafilajo z vsem mogočim, da sploh niso prisebne. Poznam kar nekaj takih. Bolečine ne ublažijo, samo vrti se jim, blodijo, imajo privide in rodijo čist \"zadete\". Vsa pomirjevala in maske in vse v žilo, kar dobijo - kao naravni porod, tudi dojenčka popolnoma uspava, da je tudi on zadrogiran, ko se rodi. Pri epiduralni se pa bolečina zmanjša ali izgine, prištevnost je popolna in je to edino, kar na dojenčka ne vpliva. Zakaj se torej vsi tako izogibajo temu? V tujini že po 90% žesnk rodi z epiduralno, pri nas ok. 40%. Antireklame pri nas ne razumem.

Nedelja, 12. december 2010, 2:05

In reply to by petja (not verified)

Res je, jaz sem hotela naravni porod, ko sem skoraj umirala od bolečine so me našopali z nekimi injekcijami, da se 4 ur med porodom sploh ne spomnim, otrok pa je bil po porodu tako nadrogiran, da je 3 dni skupaj prespal...

Četrtek, 9. september 2010, 10:24

Bože, epiduralne pa res ne!
Prvič - da mi šarijo okrog htbtenjače -brrrr, ne hvala.
Drugič - da nimam pojma, kaj se dogaja z mojim telesom in ne sodelujem pri porodu? Ne hvala!
Tretjič - kaj pa statistike, koliko porodov morajo končati z vakumom, ker ženske nimajo nadzora in ne morejo potsnit tako kot bi bilo treba? Se kar pogosto dogaja, ker smo ženske tako različne, da je težko pripravit ravno pravi odmerek.
Je treba brat različna mnenja in različne raziskave. In močnoooo dvomim, da v tujini rodi 90% žensk z epiduralno. Če imaš vir, me res zanima (pa ne jemlji tega kot napad, ampak res me, ker mi je nerealna številka!)

V mojih očeh epiduralno odobravam samo pri tistih ženskah, ki imajo zelo slabe izkušnje s porodom (porodi) prej.

Četrtek, 9. september 2010, 12:08

Zanimivo. Si šla na kakšno predavanje o epiduralni? Jaz sem. Je zelo [b]zelo[/b] varna, ni res, da ne čutiš in ne moreš sodelovati, ker večinoma bolečine ne morejo dati na nulo. Boli pa manj, pa ne samo to. Če dolgo rojevaš, se ne utrudiš. Mogoče veš procent, koliko žensk mora roditi s CR ali vakumom, ker na koncu nimajo več moči, da bi porinile? Poleg tega ti epiduralna omili krče pred iztisom, ne tiste, kjer moraš dejansko sodelovati - na koncu pri iztisu. Tistih ti ne omili, tam si popolnoma v kontroli.
Sem govorila z eno babico, kaj bi se ona odločila in je rekla, da definitivno za epiduralno, če bi še enkrat rojevala.

Glede 90% v Kanadi ali ZDA nisem zihr, mislim, da so nam povedali na predavanju. Sicer pa se gotovo da preveriti na netu.

Veliko ljudi ima strah pred epiduralno, ki je popolnoma neutemeljen. Nekdo je podpihnil nek strah in zdaj se prosto klati naokrog brez kakšne osnove, brez predhodnega znanja. Večinoma se ljudje sploh ne pozanimajo.

Četrtek, 9. september 2010, 13:10

In reply to by petja (not verified)

Ja, saj če si bereš letake, ki promovirajo kontracepcijske tabletke, so tudi popolnoma varne, celo koristne in moralno povsem sprejemljive...

A veš to je tko, katero koli stran bereš / se zanimaš, tja se napeljuje. In tudi podpihnjen strah najbrž ni brez osnove - kjer je dim je tudi ogenj...

Še ena stvar, ki mi ne govori v prid epiduralni je, da za tem spet stoji sprevržena farmacija.

Ampak lej, če si ti mirna v odločitvi za epiduralno, se mirno odloči za njo. Jaz sem imela pri porodu ultivo, pa mi je krasno blažila bolečine, pa na koncu so mi jo sklopili, sem morala pošteno delat... pa mi je kljub vsemu žal in bi se zdaj raje odločila za naravno pot. In upam, da mi bo dano spet postati mama... :)

Četrtek, 9. september 2010, 12:33

Med babicami na obali (Izola) je praktično nemogoče najti kakšno ki bi šla na epiduralno. Pravijo da so videle preveč problematičnih porodov zaradi epiduralne in da raje stisnejo zobe. Ne glede na vso reklamo. In jaz bi kar verjela tistim ki se s tem vsakodnevno ukvarjajo.

Četrtek, 9. september 2010, 13:08

Ja, vidiš, različne izkušnje. V Postojni pa še niso imeli zapletov. Tako, da mogoče v Izoli niso takšni strokovnjaki? Čez izolsko bolnico sem slišala že zelo veliko pripomb, da je slaba in nestrokovna. Ne vem, če je res, je pa vredno razmisliti.

Četrtek, 9. september 2010, 14:03

:unsure: Mogoče pa samo kleščnih ter vakuumskih porodov ne štejejo med zaplete. Naj bi pa bili taki porodi najriskantnejši ter tudi pogostejši pri epiduralni.

V Izoli pa tudi še ni nobena umrla zaradi sepse tako kot tista v Postojni (po treh dneh!). Sama sem raje zaupala izolski.

Četrtek, 9. september 2010, 18:02

In reply to by Anonymous (not verified)

Klešč v Po ne uporabljajo več - v Izoli še?!
Si videla vakum? To ni več tista ogomna naprava, grozljiva, ki poškoduje otroka, ampak je majhen krogec, premera cca. 3 cm, ki otroku ne škoduje več. Saj si si ga verjetno ogledala? So ti ga pokazali, razložili? Upam, da ne govoriš na pamet?

Četrtek, 9. september 2010, 17:58

No, jaz sem rodil naravno, je pač tako naneslo. Sem hitro, brez pomirjeval in potibolečinskih, torej popolnoma naravno. Ni bilo hudega. Lep porod. Ampak, če bo v drugo več časa, se bom verjetno odločila za epiduralno - če ne bo prehitro šlo. Ker za pripravo epiduralne potrebujejo uro časa.

Kjer je dim... Ni nujno tudi ogenj. Včasih stvari umetno podpihujejo. Npr. v Lj zato, da jim ni treba prit delat popoldne ali ponoči in epiduralci delajo le dopoldne. :lol:

Četrtek, 9. september 2010, 22:30

In reply to by petja (not verified)

No Petja, ti zaupaš informacijam, ki si jih dobila (predvidevam da na predstavitvi epiduralne kot možnosti pri porodu). Vendar pa je vedno dobro poiskati tudi informacije, ki zadevo osvetlijo tudi z druge plati. Nobeno sredstvo ali poseg med porod ni nenevaren - tako za mamo kot otroka.

Nikoli ne bom pozabila komentarja enega anasteziologa, ki je med privat pogovorom tako mimogrede dejal, da sam svojim domačim ne bi nikoli priporočil poroda z epiduralno, (pa jo vsakodnevno izvaja na porodnicah). Pa tudi moja kolegica, ki je babica v Postojni, pravi, da po vseh videnih porodih, gre sama rodit samo naravno, ker ve, kako vse drugo vpliva na sam porod, na mamo in otroka.

Vsak se pa zase odloča.

re:
Četrtek, 16. december 2010, 19:42

[quote=maja]No Petja, ti zaupaš informacijam, ki si jih dobila (predvidevam da na predstavitvi epiduralne kot možnosti pri porodu). Vendar pa je vedno dobro poiskati tudi informacije, ki zadevo osvetlijo tudi z druge plati. Nobeno sredstvo ali poseg med porod ni nenevaren - tako za mamo kot otroka.

Nikoli ne bom pozabila komentarja enega anasteziologa, ki je med privat pogovorom tako mimogrede dejal, da sam svojim domačim ne bi nikoli priporočil poroda z epiduralno, (pa jo vsakodnevno izvaja na porodnicah). Pa tudi moja kolegica, ki je babica v Postojni, pravi, da po vseh videnih porodih, gre sama rodit samo naravno, ker ve, kako vse drugo vpliva na sam porod, na mamo in otroka.

Vsak se pa zase odloča.[/quote]

Jaz tudi poznam babico v Po in pravi, da bi šla takoj na epiduralno in da bi težko našla še kakšno babico ali sestro, ki bi se odločial drugače. Sicer sem pa sama ravnokar imela CR in spinalno in sem še ćiva. Tako, da ne delat iz muhe slona punce, sploh če niste izkusile.

Anonymous
Petek, 17. december 2010, 11:33

In reply to by hello :) (not verified)

ojla, sm dipl. babica, delam kot med. sestra...ne bi šla nikol na epiduralno, pravzaprav sem rodila brez kakršnihkoli protibolečinskih sredstev...NEPRECENLJIVO!!!!
mislim, da je veliko v glavi in v tem kdo te spremlja pri porodu.
z epiziotomijo se osebno nisem srečala in sem za to res hvaležna!
mislim, da je nesmiselno prerekati se kaj je bolje (mislim glede protibolečinskih zadev), vprašati bi se morale, zakaj jih sploh potrebujemo?????????