Pod urokom čarovnic

Polonca Sokol
Četrtek, 31. oktober 2013, 5:00
Image
noc carovnic01

Trgovine so te dni polne strašljivih okraskov, povezanih z današnjo "nočjo čarovnic". Pa sploh vemo, od kod praznik izvira, kaj simbolizira in čemu s praznovanjem dajemo priznanje in podporo?

Izvor 

"Praznovanje" praznika noči čarovnic sega v 6. stoletje pred Kristusom, ko so Kelti praznovali praznik Samhein. S tem so obeležili dogodek, ko se topli sončni žarki umikajo mrazu, mračnosti in temi. Verjeli so namreč, da se na ta dan na zemljo vračajo umrli, da bi napolnili zemljo s strahom in smrtjo.

To noč se je ločnica med živimi in mrtvimi zabrisala, in verjeli so, da jih duhovi umrlih, skriti v divjih živalih, lahko uročijo, poškodujejo ali umorijo. Samhein je, kot so verovali, zli duh, ki se je vedno trudil širiti kulturo smrti.

Kako so praznovali Kelti?

Da bi ljudje preprečili napade pošasti in duhov, so se morali "pomešati" mednje. Maskirali so se, se oblačili v strašne pošasti, kurili ogenj in predvsem - žrtvovali različne žrtve.

Da bi zadovolili Samheina, so na Irskem iz vsake vasi vsako leto žrtvovali enega otroka. Družine so zato v strahu preživljale noči in se bale za svoje otroke. Otroka, ki je bil izbran, so živega zažgali, njegove žareče ostanke pa položili v izdolbeno repo, iz katere so izrezali strašen obraz. Iz tega se je kasneje razvila navada izrezovanja buč.

Ponekod je bila navada, da so ljudje zlobne duhove podkupovali s hrano, da jih ne bi ti lovili ali jih uročili. Od tod tudi navada otrok, ki prosijo za sladkarije z besedami "nagrada ali urok"!

Okultizem "cveti" na noč čarovnic

Po besedah Terry Ann Modica je v policijskih poročilih v Ameriki na noč čarovnic ogromno zapisnikov o raznoraznih (tudi nepojasnjenih) nesrečah, ki se zgodijo na ta večer. Za častilce demonov je ta večer najpomembnejši v letu, saj lahko izkoristijo pripravljenost ljudi na sodelovanje. Ta večer je namreč že kar normalno, da se ljudje gredo vse od klicanja duhov do raznih drugih okultnih praks, pogosto naj bi bilo tudi izvajanje črnih maš itd. Vsekakor se ta večer povezuje s satanizmom, poročajo pa tudi, da okultne igre igrajo vse mlajši otroci (ne glede na veroizpoved oz. ateizem), ki so vpleteni v rituale odraslih. 

noc carovnic02

Zakaj je Cerkev poskušala preprečiti praznovanje noči čarovnic?

Do leta 607 se je praznik Vseh svetih praznoval 13. maja. Tega leta pa je papež Gregorij III. spremenil datum praznovanja vseh svetih na 1. november. Tudi z namenom, da bi se preprečilo praznovanje noči čarovnic. 

Krščanska vera pač ni vera strahu, k čemur stremi Halloween - ne samo z oblačenjem v strašne kostume in strašenjem drugih ljudi. Tudi namen izrezljanih buč je v strašenju ljudi in predvsem otrok. Poleg tega imajo ponekod navado, da starši otroke pošiljajo v "hiše duhov", kjer pripravijo grozljive podobe, sence, pajčevine, okostnjake ..., potem pa se posmehujejo bledim in prestrašenim otrokom, ki pribežijo iz hiše. 

Poleg tega se v času Halloweena v kino dvoranah vedno dogajajo tudi številne premiere grozljivk, pa tudi na televizijskem programu prevladujejo filmi, ki v nas zbujajo strah in grozo.

Kristjani verjamemo, da nas je Jezus odrešil in je strah pred zlom povsem odveč. Čeprav nam zaupanje in pogum vliva na številnih mestih v Svetem pismu, navajam dva:  

2 Tim1,7: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti.« in pa 

Rim 8, 15: Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!«

Da Cerkev nasprotuje slavljenju demonov, je torej povsem logično, saj želi širiti evangelji (= dobra novica, ne pa strašna novica)

noc carovnic03

Slovenija - šemljenje in izrezovanje buč

V Sloveniji z oblačenjem v pustne kostume ne slavimo prihoda teme, temveč preganjamo temo in se veselimo prihoda pomladi. Tudi same pustne maske (z izjemo kurentov) so pestre in večinoma ni namen, da bi strašile, temveč odkrivale kreativnost in domiselnst tistega, ki kostum nosi in/ali ga je izdelal. Šemljenje za pusta je torej neprimerljivo s šemljenjem ob noči čarovnic. 

Tudi izrezovanje buč in vstavljanje svečk je v Sloveniji pojav, ki je poznan že več desetletji, vendar do pred nekaj let ni bil vezan na 31. oktober. Ponavadi so buče izrezovali, ko so jih pobrali na polju. Verjetno pa je tudi ta navada prišla k nam iz tujine, saj je bil namen izrezanih buč podoben - za strašenje otrok.

Pri tem se resno sprašujem, kaj je s starši, ki uživajo ob prestrašenosti svojega otroka? Na spletu je premnogo posnetkov o strašenju otrok. Samo eden izmed njih:

Trgovci pa si manejo roke ...

V zadnjih dneh nas napadajo z vseh strani: od "pustnih krofov za Halloween" do posebne ponudbe Halloweenskih fotoknjig, v katerih boste lahko shranili spomine na praznovanje noči čarovnic, od kostumov do strašnih okraskov, sladic, porcelanastih buč, takega in drugačnega oranžno-črnega kiča - vse seveda že pomešano z Božički, lučkami in rdeče-zelenim kičem. Še kreativnosti nam ne omogočajo več!

A če se vse to ne bi prodajalo, ne bi ponujali!

Kaj spodbujamo in podpiramo, odločamo sami!

Na nas samih je, ali bomo praznovali noč čarovnic ali ne. Mi sami odločamo o tem, ali se bomo zvečer z otrokom pogovarjali o naših pokojnih sorodnikih, o žalovanju, o posmrtnem življenju, jih pripravili na prižiganje svečk ali z njimi izdelovali ikebane ... ali pa se bomo "zabavali" s strašenjem, kričanjem, divjanjem. Mi sami odločamo, kakšnim praznikom dajemo moč in zakaj jih praznujemo.

Predvsem pa sami, pa četudi z muko glede na vso ponudbo, odločamo o tem, ali bomo po praznikih ostali v srcu "prazni" ali bo vendarle kaj ostalo ...

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.