Pismo neplodnega para

Uredništvo iskreni.net
Ponedeljek, 9. marec 2009, 20:46
Image
Ja, problem imava, ne moreva spočeti otroka. ME vemo, da nas imate radi in bi radi, da smo srečne, da bomo znova tiste prave ME.

Vendar v zadnjem času se počutimo izolirano, depresivno in smo popolnoma obsedene z otrokom. Vi pa imate najbrž problem razumeti to vsakodnevno obsedenost. Upamo, da boste med branjem tega pisma razumeli našo bolečino. Pismo pa tudi svetuje, kako pomagati.

Nekatera dejstva o neplodnosti

Morda bo koga presenetilo dejstvo, da približno ena od šestih žensk ne more zanositi. Vzrokov je lahko nešteto in so približno enako porazdeljeni med ženske in moške. Ja, tudi moške, čeprav je še vedno ogromno ljudi, ki neplodnost pripisujejo predvsem ženski.

Vzrokov je ogromno – zlepljeni jajcevodi, hormonsko neravnovesje, problemi s semenčicami, deformacije maternice, sluznice … To jih je le nekaj. Vse te prepreke so fizične ali fiziološke narave in ne PSIHOLOŠKE! Jajcevodi niso postali neprehodni, ker si preveč želimo otroka, antitelesa ne bodo prenehala uničevati spermije, če se sprostimo …

Nasveti »samo dobro ti želimo«

Kadar ima nekdo, ki ga imamo radi, probleme, je normalno, da mu želim pomagati. Če ne moremo drugače, pa pomagamo z nasvetom. Pogosto na plan potegnemo naša osebne izkušnje ali izkušnje ljudi, ki jih poznamo. Morda se spomnite kake prijateljice, ki je imela probleme s spočetjem, pa sta potem z možem odšla na eksotične otoke in nazaj so po čudežu prišli trije. Takoj predlagate, da naj z možem vzameva dopust, odpotujeva v trope, se sprostiva in ni vrag, da ne bo uspelo. Lepo, vendar nama ne bo pomagalo ležanje na Mauriciusu, če imam uničene jajcevode ali pa je spermijev premalo ali jih celo ni. Ne samo, da nasveta ne moremo upoštevati, še vznemirijo nas, saj nas s podobnimi nasveti bombardirajo na vsakem koraku.

Pomislite, kako naporno je poslušati o drugih parih, ki so čudežno zanosili takrat, ko so se nehali truditi, ko so opustili medicino in se sprostili. Za nas ljubiti se in delati otroka nima veliko skupnega. Ne morete si predstavljati, kako težko je za nas vsak mesec doživeti razočaranje, da tudi tokrat ni uspelo. To je pravi cirkus čustev, ki jih preživljamo mesec za mesecem, leto za letom … Vaš nasvet pa je bil poskus, da iz resnega problema naredite »mačji kašelj«. Z minimaliziranjem problema ste tudi minimalizirali naša čustva. Normalno, da smo jezne, ker naša čustva tako na lahko vzamete. Razumite, konkretno nam žal ne morete pomagati, lahko pa nas razumete in podpirate.

[span class=notice]Kaj vse lahko naredite za nas … Podpirajte nas. Ne kritizirajte nekaj kar smo ali pa nismo naredile. Recite nam npr: »Rad/a te imam in po tem pismu razumem, kako težko ti je. Rad/a bi pomagal/a in hudo mi je, ker moraš dati to čez. Tu sem, da poslušam, če želiš govoriti, in jokam s teboj, ko ti bo hudo. Tu sem, da te spravim v dobro voljo, ko ne boš videla izhoda. Lahko mi zaupaš, ne bom te obsojal/a in ne bom ti dajal/a nasvetov, ker si ne predstavljam, kaj doživljaš. Samo poslušal/a te bom in objel/a.«[/span]

Najpomembnejše je, da razumete, da smo vznemirjene in zaskrbljene. Ne zatiskajte si oči pred čustvi in ne podcenjujete naših izkušenj. Ne govorite nam o izkušnjah drugih, ker nas to še bolj razžalosti. Ne se pretvarjat, da bo vse super. Ne prodajajte nam fraz, da »nam je tako pač usojeno« Ker če je tako, čemu sploh potrebujemo medicino. Vaša zmožnost, da nas le poslušate, ima neverjetno moč in vpliv na nas in je najboljše zdravilo proti stresu. Pomaga. Me, ki se borimo z neplodnostjo se včasih počutimo izolirane in osamljene.

Težavne situacije

Tako kot ima slep človek problem znajti se v neznanem prostoru, je tudi za nas vsakodnevno življenje polno preizkušenj. Preizkušenj, ki jih par z otrokom, nima. Vsak dan nas sto in ena stvar spomni na tisto, ker morda nikoli ne bomo doživele, imele.

Gremo na obisk, prijateljica pove veselo novico, da je noseča, obiščemo taščo in zalotimo svakinjo, ki doji svojega malega, otroci na vsakem koraku, sodelavka veselo razlaga, katere nove besede je osvojila njena 14-mesečnica …

Še posebej naporni so prazniki. Predstavljajo nam čas, ki mineva. Spomnimo se zaobljub zadnjega rojstnega dne, božiča, novega leta – Prihodnje leto ob tem času bom mamica. Pa še vedno nisem. Najpreprostejša aktivnost, kot je npr. sprehod po mestu, je poln izzivov. Gledamo mlade mamice, ki porivajo svoje vozičke, na vsakem koraku nasmejana nosečnica … Zakaj to nisem jaz? Zakaj si jaz tega ne zaslužim? Kaj je z menoj narobe? Zakaj sem tako kaznovana?

Tudi časopisa ne moremo odpreti, ne da ni na prvih straneh vesela in zdrava nosečnica, ki reklamira nek proizvod za sladke, male dojenčke.

Na vsaki zabavi, poroki, obletnici mature poslušamo: »Kaj pa vidva čakata?«

Verjemite, vsakič bi najraje kričeče pobegnile, vendar ne moremo.

Če pa že začnemo v dobri veri, da nas boste potem pustili na miru z neumnimi vprašanji, razlagati, v čem je problem, že takoj začnejo vsi z dobronamernimi nasveti o sproščanju ipd. Tisto, česar nočemo slišati.

Sovražim, ko mi rečejo: »Eh, zavidam ti. Imaš svobodo in ponoči te ne zbuja jok in previjanje«

V takem primeru bi si najraje populila vse lase in začela kričati na vse grlo.

Pa kaj res mislite, da se ne trudiva sprostiti? Da si ne želiva, da bo »prej ali slej«? Da si ne želimo okusiti sreče rojstva? Da se ne bi odrekla svobodi za malega kobacajčka? Da ne razmišljava o posvojitvi?

Prosimo, zaradi vsega, kar preživljamo, imejte razumevanje. Pazljivo izbirajte besede. Včasih bomo depresivne, včasih jezne, včasih objokane, včasih tudi zavistne. Tudi psihično izčrpane ali pa čustveno prazne. Včasih preplašene. Ne vemo, če bomo kdaj rešile naš problem, če nam bo nekega dne uspelo. Morda prej, morda kasneje. Edino to vemo, da moram poskušati, se trudit in upati. Samo to nas drži pokonci. Ne vemo, zakaj smo izbrane za vojakinje te bitke, vemo pa, da se moramo boriti naprej. 

Torej, podajte nam roko. Podporo. Razumevanje. Poslušajte nas. Vsaj do takrat, dokler ne bomo tudi same MAME.

Pismo, ki ga je napisal strokovnjaki in naj bi pomagal prijateljem in družini para (predvsem je namenjeno ženski), ki se bori z neplodnostjo!

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
zelenikova ulica 1
Sobota, 4. april 2009, 23:35

zdravo midva z mojo drago imava težavo,da nama ne gre spočet otroka s tem,da sva 9 let že skupaj po 3 poskusih oplojenosti pa nič.sva skoraj že obupala v depresiji oba leta pa kar grejo,najbol pa boli to ko greš bilo kam pa so vse povsod otroci pa ti kre na jok pa nimaš kaj nardit.bi prosu za kakšen nasvet ali pomoč hvala pa lep dan vsem.

Ježa 73
Ponedeljek, 20. april 2009, 21:12

In reply to by dejan (not verified)

Mi smo do naše prve punčke prišli brez težav, v drugo pa se je zataknilo. Najprej nama 2 leti ni in ni uspelo zanositi, potem sem imela operacijo na maternici. Vsi izvidi so bili o.k., ampak nam so se začeli vrstiti spontani splavi (3). Bolečina in razočaranje sta bila tako huda, da sem si želela, da ne bi nikdar več zanosila in prestajala te groze.Tudi si nisem predstavljala, da bi zmogla preživeti prve "tri" kritične mesece brez da bi se mi zmešalo. In ko sva ravno razmišljala, kako se sprijazniti, da imamo pač eno krasno deklico (tudi zdravniki so to svetovali), se je prav čudežno zgodilo, da nam je test pokazal plusek. Ne bom govorila, kako smo preživljali prve tri mesece, ampak zdaj smo v petem mesecu in nosečnost lepo poteka :) Edini nasvet, ki je nam pomagal in še mnogim drugim: molitev vaju in drugih za vaju. Molitev dela čudeže! Lahko traja leta (tudi pri nas je), ampak, če se obračamo na Boga, smo v vsakem primeru zmagovalci.

Sreda, 7. oktober 2009, 20:26

Vedno, ko sem depresivna, ker me zopet obvestijo o slabem izzvidu, ali ko mi prijateljica, ki se je enako trudila spočet otroka, sporoči veselo novico, da je noseča, grem in preberem to pismo, ker je tako, kot da bi ga sama napisala. daje mi kanček upanja, da le nisva sama in da drugi doživljajo enake vzpone in padce. Upam, da bom enkrat lahko po teh straneh brskala tudi po drugih člankih, ne le brala teh, kjer piše o neplodnosti ipd.

Sobota, 24. april 2010, 9:53

Avtorju tega pisma čestitam za odlično vsebino. Pravkar sem se vrnila z operacije, ki mi bo, upam, pomagala na poti do uresničitve najinega cilja. Sprejemajmo življenje vsak dan sproti in ne pozabimo - če zaenkrat ne moremo spočeti novega življenja, imamo še vedno svojega. Tudi naše življenje je čudež, ki sta se ga razveselila naša starša, zato ga objemimo in živimo v vsej polnosti. Novo življenje lahko da samo Bog, on daje in jemlje... od njegove volje je odvisno, ali nam bo dal milost starševstva, ali pa nam bo pokazal drugačno pot, s katero bomo prav tako lahko na tem svetu naredili veliko dobrega. Bodimo pogumni in zaupajmo!

Četrtek, 10. junij 2010, 19:03

Čestitke vsem parom, ki vztrajate in se trudite graditi lep odnos z možem, ženo, ne glede na to, da vas je doletela ena izmed najhujših preizkušenj - neplodnost. Majhen okus tega sva z možem doživela, ko nisva in nisva uspela zanositi. Koliko prejokanih menstruacij! In potem plus! Bila sem najsrečnejša nosečnica pod soncem. Potem pa... Ni nam bilo namenjeno. Srčece najinega tako pričakovanega otroka je ugasnilo v 39. tednu. In potem pogreb... NE da se opisati z besedami. Če bi shranejvali najine solze bi do sedaj imela umetno jezero pred hišo. :(
Vsi imamo grozljive preizkušnje. Junaki smo, če vseeno najdemo razlog, da ne životarimo, ampak živimo.

Anonymous
Petek, 7. januar 2011, 16:44

Tole mi je popolnoma znano. S prvim mozem sva bila skupaj 10 let in ves ta cas nisem zanosila. Vse zgoraj opisano sem dozivljala, ker je bila moja najvecja zelja enkrat postati mamica. Za zdravljenje se nisva odlocila, ker je bil moj dragi diabetik in je strasansko slabo ravnal s seboj. S travmo, da mogoce nikoli ne bom postala mamica, sem zacela drugi zakon. Odprla sem Pandorino skrinjico in po nekaj mesecih sva se z mozem odlocila, da zacnem s pregledi. Z odvzemom krvi so ugotovili, da imam ovulacije. V cakanju na pregled prehodnosti jajcevodev sem pa zanosila in zdajle sva v pricakovanju. Ne znam opisat obcutkov, ko sem videla pozitiven test, brezmejna sreca, jok in ne morem verjeti so me preplavljali. Vem zelim, da bi na takle nacin resili tezave z zanositvijo :)

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem