Partnerski konflikti kot igra moči

Petek, 24. april 2015, 6:00
Image
par polaganje rok

Prepiranje nikdar ni prijetno, še bolj kot goreče pregovarjanje pa zaboli občutek, da se je naš partner iz zaveznika prelevil v nasprotnika.

Vsak igra po svoje …

Na svetu ni človeka, ki bi ljubil in se prepiral na enak način kot vsi ostali. Nekateri med utemeljevanjem svojih stališč povzdignejo glas, drugi uporabljajo zmerljivke, številni pa se prepirajo drugače. Nemalo ljudi med prepiri obmolkne, saj potrebujejo čas, da predelajo boleča čustva, ali pa s tišino sogovornika celo kaznujejo.

Kako se ranimo?

Utrujajoč ples prepirov se zelo pogosto stopnjuje do te mere, da eden izmed partnerjev napada, pritiska in želi odgovore tudi prek izsiljevanja in kričanja, drugi pa se umakne vase. Ta se lahko dobesedno umakne od partnerja, morda celo zapusti prostor ali pa se čustveno zapre kot školjka.

Ta način vedenja bo prvega partnerja le še bolj prizadel in razjezil, saj bo zaradi svoje impulzivnejše narave obupan in razdražen, ker od ljubljenega ne bo dobil želenega odziva. Po drugi strani pa tudi partner, ki se rajši zapira vase, v tem skorajda nikoli ne uživa, ampak prav tako trpi in se v času tihe maše bojuje s svojimi strahovi, skrbmi in dvomi. S takšnim začaranim krogom se partnerja zgolj prizadaneta, saj odzivi in besede vsakega od njiju nikdar niso to, kar bi si drugi želel slišati.

Ko partnerja obmolkneta

Vsekakor pa ni vedno tako, da zgolj eden od partnerjev v prepire vlaga vso besedno in vedenjsko energijo, drugi pa le zamrzne. Nemalo je primerov, pri katerih se oba partnerja napadata ali kujata. Prav slednji tip nesporazuma, kjer se oba umakneta v svoj svet in preprosto obupata nad komunikacijo, naj bi bil eden največjih izzivov za partnersko terapijo.

tiha masa

Ko se partnerja umakneta vase, obupata nad komunikacijo in si ne data niti priložnosti, da bi poskušala
razumeti drug drugega. A dlje kot traja tišina, večji je prepad med njunima srcema.

V primeru očitkov, žalitev in izkričanih pričakovanj namreč vsaj del pristnih čustev vznikne na plan, četudi so zamaskirani v jezo in agresijo. Ko pa partnerja zgolj molčita, se grdo gledata ali si očesnega kontakta niti ne želita, pa si nihče od njiju ne da priložnosti, da bi vsaj poskušal razumeti drugega. S tem se prične igra vztrajnosti in trme, pri kateri ne želita popustiti. A dlje kot tišina traja, večji je prepad med njunima srcema.

Tisoč povodov za prepir

Pari se prepirajo zaradi majhnih vsakodnevnih nesporazumov pa tudi zaradi globljih nestrinjanj, razhajanj v vrednotah in življenjskih ciljih. Najbolj boleči preizkusi izhajajo iz porušenega zaupanja, nezvestobe, ljubosumja in drugih izdaj partnerske intimnosti in povezanosti.

Pod površjem prerekanj se pogosto skriva stremenje k temu, da bi življenjska sopotnika lahko prebrala dušo drug drugega.

Ne glede na to, kaj je vzrok prepira, je skorajda vedno v ozadju potreba, da bi partnerja drug drugemu dokazala svoj prav. V ozadju te na videz zelo trmoglave, pogosto tudi vročekrvne in sebične želje po argumentaciji pa je v resnici nekaj mnogo globljega: hrepenenje po pripadnosti, razumljenosti, ljubljenosti, sprejetosti ter po ponovni povezanosti s partnerjem. Pod površjem prerekanj se pogosto skriva stremenje k temu, da bi življenjska sopotnika lahko prebrala dušo drug drugega.

Kako se ponovno povezati?

Številne taktike, ki jih partnerja zavestno ali nezavedno (kar je mnogo pogosteje) uporabljata pri prepirih, vsekakor prizadenejo in ranijo odnos. Žaljivke lahko bolijo prav toliko kot tišina, kazanje s prstom še zdaleč ni prijetno, prezir v očeh pa zareže globoko v užaloščeno srce.

par objem

Da bi dosegla blaginjo v odnosu, se morata oba zavedati, da v resnici nima prav le eden izmed njiju,
temveč imata prav oba, vsak na svoj način.

Med prepirom se marsikatera zakonca žal pogosto obnašata tako, kot da v resnici nista naklonjena en drugemu, kot da sta nasprotnika, ki stojita vsak na svojem bregu. V tistih trenutkih, urah ali dnevih tako tudi v resnici čutita, saj želita izkričati ali izjokati svoje želje in doseči, da bi ga drugi poslušal. A na silo na gre in tudi končno opravičilo, če ni iz srca, temveč zgolj iz občutka dolžnosti, v resnici ne prinese nikakršnega zadoščenja.

Razpoke po prepiru se lahko začnejo celiti šele, ko si partnerja dovolita biti ranljiva, predana odnosu, iskrena in tudi pripravljena na sprejemanje kritike. Pristno opravičilo ne pomeni le obžalovati izrečenega in nato iti dalje, temveč drug drugemu zagotoviti pripravljenost za trud v skupno dobro.

Partnerja, ki gledata le na svoje lastne potrebe in drugega ne zmoreta ali ne želita slišati, bosta le s težavo delala na povezanosti. Da bi dosegla blaginjo v odnosu, se morata oba zavedati, da v resnici nima prav le eden izmed njiju, temveč imata prav oba, vsak na svoj način. Oba čutita prav in oba imata svoje razloge, vendar bosta lahko srečna šele takrat, ko se bosta namesto za tekmovanje odločila za sodelovanje.

 

Foto: capitalchoicecounselling.com, huffingtonpost.com, freeimages.imagestocks.in

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana