Ostani z menoj!

Ženske so med porodom zelo pozorne na mimiko, besede in reakcije osebja, ki je prisotno pri porodu, zato hitro prepoznajo, kdaj se ta ne odvija po pričakovanjih.

»Prosim, ostani z menoj,« me je prosila ena izmed porodnic, s katero sem se srečala v času prakse. Bila sem na začetku študija, neizkušena in polna strahu pred morebitnimi zapleti, ki se lahko pripetijo med porodom, hkrati pa sem si želela pridobiti izkušnje.

Klic po bližini

Kljub začetni neizkušenosti sem kmalu ugotovila, da ženi med porodom izjemno veliko pomeni bližina osebe, ki ji lahko zaupa, četudi ta ni polna znanja, povezanega s porodništvom. Danes spodbujajo, da je ob porodnici mož, vendar se še vedno zgodi, da se katera izmed žensk znajde sama. V teh primerih je bližina babice izjemnega pomena. Zaradi pomanjkanja osebja pa se vendarle lahko zgodi, da mora ta hkrati skrbeti za dve porodnici, kar pomeni, da je žena vsaj del poroda sama. Sama v trenutkih, ko je človeška bližina izjemno pomembna.

Mati, ki me je prosila, da ostanem z njo, je rojevala svojega prvega otroka. Čeprav sem šele dobro zakorakala v študij babištva in sem bila pred tem prisotna le pri nekaj porodih, čas moje »izmene« se je zaključil in tudi sem bila že precej utrujena, sem se odločila, da ostanem z njo. Sedla sem, jo prijela za roko, spodbujala in bodrila. Četudi se še pred nekaj urami niti nisva poznali, se je med porodom med nama spletla neka trdna vez. Popolnoma mi je zaupala. Spoznala sem, da nobena naprava za spremljanje poteka poroda ne more zagotoviti takšnega miru, kot ga lahko porodnici ponudi bližina človeka.

Kakšna je v resnici vloga babice?

Ko sem nekaj ur zatem hodila proti avtobusni postaji, sem ves čas premišljevala o vlogi zdravstvenih delavcev (zlasti babic) pri porodu. Ali je naša naloga povezana zgolj s tem, da porod tehnično izpeljemo čim bolj popolno in brez zapletov ali pa morda sega naše poslanstvo mnogo dlje?

Ali je naloga zdravstvenih delavcev zgolj v tem, da porod tehnično izpeljemo čim bolj popolno in brez zapletov ali pa morda sega naše poslanstvo mnogo dlje?

V preteklih desetletjih je napredek medicine omogočil preživetje ekstremno nedonošenih novorojenčkov ter pri porodu rešil marsikatero življenje, ki bi se sicer tragično končalo, hkrati pa je porod postajal vse bolj in bolj tehnološki. Tudi porodi, ki so potekali brez težav in kjer je bila možnost za zaplete zelo nizka, so postajali vse bolj brezosebni. Ženske se v času nosečnosti niso posebej pripravljale na porod, ob prihodu v porodnišnico pa so se soočile z neznanim osebjem ter »hladnimi sobami«, polnimi različne medicinske opreme. Porod jim je prestavljal nujno zlo, ki je bilo potrebno, da so prišle do svojega otroka. Med samim aktom poroda niso imele izbire odločanja o položaju med porodom, načinih lajšanja bolečine, prisotnosti poznane osebe itd. O poteku poroda in morebitnih posegih med njim je odločalo zgolj in samo osebje.

Spomin, ki si zasluži, da ostane v lepem spominu

Danes se situacija obrača v pozitivno smer. Ženske imajo možnost, da se na porod dobro pripravijo, izrazijo svoje žeje in pričakovanja. Tudi osebja, ki se trudi spoštovati in upoštevati njihove želje, hkrati pa si prizadeva, da porod, v kolikor je to mogoče, poteka čim bolj naravno in spontano, je več.

Pari se zavedajo, da porod ni medicinski zaključek nosečnosti, temveč dogodek, ki si zasluži, da jim ostane v pozitivnem spominu. Veliko oporo med drugim porodnici predstavlja tudi mož, ki ji nudi vez z domom ter zagotavlja občutek varnosti in zaupanja. Nekdaj je njegovo vlogo nadomeščala babica, ki se danes večinoma osredotoča na pravilen potek poroda in preprečevanje zapletov, vendar je ena izmed njenih najpomembnejših vlog prav čustvena opora materi pred, med in po porodu.

Človeška bližina med porodom lahko nadomesti marsikatero sredstvo za lajšanje bolečine ter pripomore k temu, da bo materi rojstvo otroka ostalo v pozitivnem spominu.

Foto: womens-world.info