»O, Bog, kako je včasih težko!«

Lucija Čakš
Ponedeljek, 21. avgust 2017, 5:39
Image
Couple facing hardtime

Prevečkrat opazim med ljudmi mnenje, da če se ti nekaj zdi dobro, o tem ne smeš reči ničesar negativnega. Tudi če je res. Tudi če gre za tako ključno stvar v življenju para, kot je metoda naravnega načrtovanja družine.

Seveda smo verni pari naklonjeni naravnemu načrtovanju družine – ker žensko uči o njenem ciklu in spremembah v telesu med njim, ker par uči premagovanja in ju spodbuja h komunikaciji, tako o spolnosti kot nasploh, ter seveda zaradi moralnih zadržkov do kontracepcije, še posebej hormonske, ki vsa po vrsti lahko učinkuje tudi abortivno.

Ampak … Zdi se, da v želji promocije metod naravnega uravnavanja rojstev marsikdo na zelo resnične izzive, ki jih tak način življenja s seboj prinaša, kar malo pozabi. Ali pa tistim, ki se po tej poti šele podajajo, sporočila v smislu »saj pridejo tudi težki dnevi« v resnici ne povejo nič.

Zdi se, da v želji promocije metod naravnega uravnavanja rojstev marsikdo na zelo resnične izzive, ki jih tak način življenja s seboj prinaša, kar malo pozabi.

In potem se zgodi, da se par, povsem nepripravljen na slabe plati naravnih metod, počuti, kot da je z njim nekaj narobe, ker jima pač ne gre tako zlahka in enostavno.

O Bog, kako težko je določiti neplodne dni!

Globoko se bom poklonila vsaki ženski, ki ji to dejansko ne predstavlja večjega problema. Čudovite ste, srečnice ste in želim vam še veliko nezapletenih plodnih let! Potem pa smo tu vse ostale – z nerednimi ali zelo kratkimi cikli, z lažnimi ovulacijami [1], take z veliko sluzi, take s službami, kjer je čas za WC omejen … in večinoma s kopico malih otrok, ki jim v danem trenutku ne želimo dodati še enega.

V teoriji res zveni spremljanje nožničnih izločkov ob vsaki mali potrebi in vsakem tuširanju nekaj, kar zlahka in sčasoma povsem rutinirano opravljaš sproti. Prevečkrat spregledano dejstvo pa je, da mama malčkov le redko WC obišče sama, če že, pa ima za to početje na voljo približno tri sekunde. Za tuš kakšni dve več.

Prevečkrat spregledano dejstvo je, da mama malčkov le redko WC obišče sama, če že, pa ima za to početje na voljo približno tri sekunde. Za tuš kakšni dve več.

Morda bi lahko imela otroke ob tem pri sebi in jim razložila o spremljanju svojega cikla. A marsikaj je odvisno od spola, starosti in zrelosti – nekaterim bi to bolj obležalo na srcu kot jim širilo obzorja.

Mimogrede, gotovo je kje kakšna ženska, ki čuti odpor do brskanja po lastnih nožničnih izločkih. Pa se o tem premalo govori.

Kakorkoli – naša življenja so pestra, hektična, nepredvidljiva in marsikdaj je res zahtevno ob vseh drugih opravilih spremljati plodnost in nato še nositi do večera, ko jo zapišemo, najboljšo kakovost sluzi v glavi. Včasih zvečer sedeš pred razpredelnico in imaš popolnoma prazno glavo, kaj bi morala vnesti.

Potem: neugodno je, kako opazovanje sluzi zmotijo spolni odnosi. Ženska naj bi si namreč semensko tekočino po ljubljenju čim prej sčistila [2]. Kar spet ni enostavno in ne gre vedno. Predvsem pa je precej brutalna zahteva, da mora ženska zaradi tega vstati iz toplega objema intimnosti. In, ahm, če je zaključil on, to ne pomeni nujno, da je ona že tudi …

Zaradi vsega naštetega je rezultat lahko škrbast koledarček, iz katerega ne more določiti plodnih oziroma neplodnih dni, kot bi jih lahko, če bi se res uspela dobro opazovati. Ženska se tako lahko počuti nesposobno, nezmožno poslušati lastno telo, ima občutek, da je z njo nekaj narobe … In tako jo spremljanje cikla lahko celo oddalji od nje same, čeprav naj bi bil namen ravno obraten.

Seveda ima v idealnih okoliščinah par na voljo več kot dovolj dni za izpopolnjujočo spolnost. A kaj ko »idealne okoliščine« niso enako kot vsakdanje življenje.

O Bog, kako zares težko se je včasih vzdržati v plodnih dneh!

Prav, ponudite mi neštetokrat prežvečen argument: ljubezen je tudi odpoved. In če se ne moreš odpovedati spolnosti tistih nekaj dni na mesec, to ni zares ljubezen.

A ko bi le bilo »tistih nekaj dni«. Prištejmo jim še menstruacijo – marsikateri ženski in moškemu se spolni odnos v teh dneh preprosto upira, ob čemer vse ženske tudi ne menstruiramo od 4 do 6 dni, ampak tudi do 8 ali celo 10 [3]. To manevrski prostor za spolne odnose še bolj zoži.

Seveda ima v idealnih okoliščinah tudi tako par na voljo več kot dovolj dni za izpopolnjujočo spolnost. A kaj ko »idealne okoliščine« niso enako kot vsakdanje življenje.

Življenje tako lahko prinese daljše neprekinjeno obdobje, ko par ne uspe ugotoviti niti enega varnega dne, in če v danem trenutku ne želi imeti še enega otroka, ves ta čas ne sme imeti spolnih odnosov. To ni v skladu z vodilom, naj se mož in žena ne odtegujeta drug drugemu, temveč uživata drug z drugim osrečujočo spolnost.

Z odpovedjo spolnosti pa je tako kot s postom – mora biti v nekih razumnih mejah. Če človek predolgo ne je, bo umrl, če je par predolgo brez spolnosti, bo shiral njun odnos. Po drugi strani pa je spuščati se v spolnost v dneh, ki niso zagotovo varni, ker je hrepenenje po telesnem stiku z zakoncem enostavno premočno, čeprav v srcu v resnici nisi pripravljen sprejeti še enega družinskega člana, podobno kot skočiti z vrha templja in pričakovati, da te bodo na krilih nosili angeli. Saj morda bo vse v redu. Ampak najverjetneje ne bo.

Ni zanemarljiv dejavnik, da smo ženske v neplodnih dneh, sploh tistih po ovulaciji, manj dojemljive za spolnost!

Zagotovo je vendarle več parov, ki lažje določajo plodne in neplodne dni. Tu pa poseže vmes sindrom »ravno takrat« … Ravno takratov je v resničnem življenju več, kot bi si jih lahko zamislili scenaristi najbolj divjih hollywoodskih komedij zmešnjav.

Malček, ki v sosednji sobi zajoka vedno ravno takrat, ko razpoloženje med ženo in možem postane vroče. Službena pot, ki je planirana ravno za tistih nekaj neplodnih dni. Nočna izmena enega od zakoncev vedno le v neplodnih dneh. Najbolj izčrpljujoči dnevi v službi ravno takrat. Otroci, ki zbolijo ravno takrat. Ali eden od zakoncev, ki zboli ravno takrat. Poškodba pri športu ravno takrat. Obiski iz tujine se najavijo ravno takrat. In ko si zakonca tri mesece vnaprej rezervirata miren vikend samo zanju, ciljan na dni, ki bi po do sedaj rednem ciklu morali biti neplodni, se ravno takrat vse zamakne in iz medenega vikenda ni nič. Sploh ob majhnih otrocih lahko mine nekaj mesecev, preden se vse poklopi in zakonca dejansko uspeta izkoristiti okno neplodnih dni. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako res ...

Pri čemer sploh ni zanemarljiv dejavnik, da smo ženske v neplodnih dneh, sploh tistih po ovulaciji, manj dojemljive za spolnost! Ravno takrat smo bolj razdražljive, občutljivejše, se počutimo manj privlačne (in empirično dokazano tudi smo). Umikamo se interakcijam, zapiramo se vase. Nič čudnega, da se mnogo zakoncev najbolj prepira v dneh, ko bi lahko imeli spolne odnose (in jih potem seveda nimajo). Ali pa žensko zaradi trenutnega hormonskega stanja takrat spolnost enostavno ne zanima, pa če bi si še tako želela, da bi jo.

In takšno mlado ženo, ki si je začela ustvarjati družino v zgodnjih dvajsetih in si želi zaključiti z rojevanjem v zgodnjih tridesetih, po porodih čaka še kakih 20 let spolnosti ravno v dneh, ko ji ta najmanj paše. Resno, za zjokat!

Kar nekaj mladih zakonskih parov je, ki so se znašli pred dilemo, ali se za nekaj časa odpovejo spolnosti ali pa tvegajo neželeno nosečnost.

NND – mnogokrat ozka in trnova pot navkreber

Načrtovanje družine ni kar nekaj. Stavki v smislu »en otrok gor ali dol« in »ko jih imaš veliko, se eden več res nič ne pozna«, so se mi zdeli vedno malo trapasti, ker zanikajo individualnost in unikatnost vsakega otroka posebej. En otrok več v družini ni kot še en stol več v hiši – ga postaviš v kot in ne bo z njim nič narobe, tudi če se zanj ne zmeniš. Zato se mi zdi izjemnega pomena, da se par do odločanja za spočetje novega življenja vede skrajno odgovorno. A tudi spolnost je za zakonce izjemnega pomena. In včasih je res, res težko krmariti med obojim.

Kar nekaj mladih zakonskih parov je, ki so se znašli pred dilemo, ali se za nekaj časa odpovejo spolnosti ali pa tvegajo neželeno nosečnost. In presenečeni bi bili, koliko teh vernih parov, ki svoje krščanstvo jemljejo zelo resno, si v stiski, ko jim življenje po NND ne omogoča spolnega življenja, pomaga z mehansko kontracepcijo, čeprav vejo, da tudi to ni najboljša rešitev. O čemer, iz strahu pred stigmatizacijo, pogosto ne spregovorijo.

Naravno načrtovanje družine je čudovit način življenja, ki marsikateremu paru pomaga k še bolj izpolnjujočemu zakonu in spolnemu življenju. Vendar je živeti NND v določenih obdobjih zelo zahtevno – skoraj ni para, ki se ne bi srečal z zahtevnimi izzivi. In zdi se mi pomembno, da se to tudi iskreno pove, sploh parom, ki šele stopajo po poti zakona in spolnosti. Da bodo vedeli, da NND v zakonu ni sama radost in veselje, ampak je marsikdaj bolj ozka, trnova pot navkreber, s – to je pa res – čudovitim razgledom z vrha.


 

[1] Mišljen je primer, ko po standardizirani metodi opazovanja sluzi uporabnica prepozna ovulacijo, vendar se kasneje pojavi sluz enake ali celo boljše kvalitete, ki znova pokaže na ovulacijo. Gledano za nazaj tako uporabnica prvo »ovulacijo« prepozna kot »lažno« (op. ur.).

[2] Gre za postopek pri metodi FertiltyCare, kjer naj bi ženska v roku ene ure po spolnem odnosu semensko tekočino s pomočjo keglovih vaj iztisnila iz nožnice, in sicer zaradi tega, da semenska tekočina ne bi motila opazovanja sluzi naslednji dan. (Seveda ta iztis ne more preprečiti zanositve.) Ženska lahko tega ne stori, a potem naslednjega dne ne more prepoznati kot neplodnega (op. ur.).

[3] Normalna dolžina menstruacije je 3 do 7 dni. Krvavitve, ki so daljše od tega obodbja, so znak zdravstvenih težav in potrebujejo nadaljno, zdravstveno obravnavo (op. ur.).

Foto: poklat.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana