»Normalna sem, ker imam pametni telefon«

Gita Mateja de Laat
Sreda, 23. avgust 2017, 5:15
Image
pametni telefoni
Ko se je hči letos vrnila s počitnic, je obelodanila: »Sedaj sem končno normalna!« Debelo jo pogledam in rečem: »Prosim?« »No, končno sem normalna, taka kot drugi. Sedaj imam tudi jaz svoj pametni telefon. Deda mi je dal njegovega, ta starega.«

iGeneration – i-generacija

»O, ljubi bog, samo tega se je še manjkalo,« sem se zgrozila. Ravno tisti dan sem namreč prebrala zelo pomenljiv članek o i-generaciji (iGen, angl.): generaciji otrok in najstnikov, ki se ne more ločiti od svojih pametnih telefonov, iPod-ov, iPad-ov in iTunes-ov. Naslov članka je bil 'So pametni telefoni uničili celotno generacijo?'

V iGen spadajo otroci in najstniki, ki so se rodili med letoma 1995 in 2012. Ti otroci so odraščali in še odraščajo z internetom; življenja brez njega nikoli niso okusili. Večina jih poseduje pametne telefone in ima odprt Instagram račun, še preden začnejo hoditi v srednjo šolo.

Prihod pametnih telefonov je radikalno spremenil celotno življenje najstnikov.

Prihod pametnih telefonov je radikalno spremenil celotno življenje najstnikov – od njihovih socialnih interakcij do njihovega mentalnega zdravja.

Nesamostojni in odvisni najstniki, ki ne hodijo na zmenke

Ameriška psihologinja Jean M. Twenge, avtorica zgoraj omenjenega članka, ima na vpliv pametnih telefonov na najstnike, ki so se pojavili sočasno s socialnimi omrežji, precej mračne poglede.

V svojih delih piše o tem, da pripadniki iGeneracije prav nič ne hitijo z osamosvajanjem. Veliko dlje so odvisni od svojih staršev, čeprav z njimi nimajo boljših odnosov od pripadnikov baby boom, X in Y generacije ter milenijcev, za katere je bila samostojnost najpomembnejši cilj razvoja.

Tudi interakcije 'v živo' so se preselile na pametne telefone. Današnji najstniki ne hodijo več na zmenke. Raziskava, ki jo omenja Twengejeva, je pokazala, da je v letu 2015 samo 56 % maturantov že bilo na zmenku, medtem ko je bil ta odstotek Boomer in X generacije precej višji, 85 %.

V nadaljevanju Twengejeva še piše, da se je število depresivnih najstnikov in tistih, ki so storili samomor, v letu 2011 močno povišalo. Mnenja je, da prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da današnji najstniki stojijo na robu najhujše duševne krize v zadnjih nekaj desetletjih. Za mnoge od teh težav lahko krivimo prav pametne telefone.

Kaj torej počnejo najstniki iGeneracije? Twengejeva piše, da so zaprti v svojo sobe, se ukvarjajo s svojim pametnim telefonom in se pogosto počutijo osamljene ter v čustveni stiski.

Twengejeva meni, da današnji najstniki stojijo na robu najhujše duševne krize v zadnjih nekaj desetletjih. Za mnoge od teh težav lahko krivimo prav pametne telefone.

Digitalne naprave za učinkovito učenje

Zgoraj omenjeni članek je seveda potrdil moje nezaupanje glede prekomerne uporabe digitalnih naprav, a sem se vseeno podala v raziskovanje te teme in ugotovila, da se tudi na tem področju mnenja delijo.

Nekateri znanstveniki so prepričani, da lahko digitalne naprave, kot je npr. iPad, pomembno prispevajo k učinkovitejšemu učenju. Njihova uporaba namreč vključuje neposreden dotik in fizično gibanje (prstov), ki otroku pomagata, da usvoji določeno znanje in si ga tudi trajno zapomni.

A mene ne prepričajo. Morda sem nekoliko staromodna, toda verjamem v to, da si otrok najlažje in najbolj učinkovito pridobi znanje in razvije miselne sposobnosti takrat, kadar to počne konkretno, s pomočjo fizičnih pripomočkov in znotraj določene vsakodnevne situacije, ne v virtualnem svetu, s pomočjo digitalnih naprav in ekrana.

Četudi digitalne naprave lahko pripomorejo k bolj učinkovitem učenju, se je pametno vprašati, ali njihove koristi odtehtajo psihološko škodo, o kateri govori zgoraj omenjena ameriška psihologinja Twenge. Zdi se namreč, da je uporabo pametnih telefonov in drugih digitalnih naprav nadvse težko omejiti. Imajo nekako zasvajajoč učinek. Če jih enkrat otrokom damo v roke, četudi samo za namene učenja, jih ne izpustijo več.

Nekateri znanstveniki so prepričani, da lahko digitalne naprave, kot je npr. iPad, pomembno prispevajo k učinkovitejšemu učenju.

Pametni telefon – znak normalnosti?

Naj se vrnem k svojemu pogovoru s hčerko, ki sem ga zapisala na začetku tega besedila. Najbolj me je presenetilo dejstvo, da hči sebe pojmuje kot normalno zato, ker ima pametni telefon. Pravzaprav sem šele tedaj resnično dojela, kako vseobsežno prisotni so pametni telefoni med otroki in mladimi.

Zagotovo je potreba po biti sprejet med sovrstniki in zato biti takšen kot oni ter se obnašati kot oni, na nek način naravna razvojna stopnja. Ampak za kakšno ceno?

Ključ? Zmerna uporaba digitalnih naprav

Sama pametnega telefona nimam. A naj kljub temu podelim naslednjo izkušnjo.

Pred skoraj štirimi tedni sem si zlomila dva prsta na nogi. Ker nisem mogla hoditi, sem bila vsaj teden dni priklenjena na stol ali posteljo.

Brez digitalnih naprav ne moremo več normalno funkcionirati v družbenem življenju. A se je potrebno zavedati in raziskovati, kakšne posledice ima njihova prekomerna uporaba.

Posledično sem seveda veliko časa preživela za računalnikom. Preveč. Sčasoma sem opazila, da postajam vedno bolj slabe volje in to brez razloga. Po treh tednih sem postala skorajda zamorjena. Ko pri hoji bolečin nisem več imela, sem se z mlajšima sinovoma spet odpravila na sprehod, do naše cerkvice na robu gozda.

Kakšno olajšanje! Začutila sem, da sem ponovno oživela. Zamorjenost je v trenutku izginila in spet sem lahko globoko zadihala.

V današnjem svetu brez digitalnih naprav ne moremo več normalno funkcionirati (čeprav gre meni brez pametnega telefona prav dobro), če želimo aktivno sodelovati v družbenem življenju. A se je potrebno zavedati in raziskovati, kakšne posledice ima njihova prekomerna uporaba na našo psiho in posledično seveda tudi na fizično zdravje.

Viri: theatlantic.com, psychologytoday.com, academiccommons.columbia.edu 

Foto: huffpost.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem