Nekaj zlatih pravil pri postavljanju meja otroku

Foto: Canva

Imate kdaj občutek, da vam stvari v zvezi z vzgojo uhajajo iz rok? Pogosto se v takšnih trenutkih brezglavo odločamo za drastične spremembe, ki jih želimo uvesti.

Toda nepremišljeno postavljanje meja in pravil otroku, sploh pa v afektu jeze, nima dolgoročnega učinka.

Zakaj je meje potrebno postaviti, čivkajo že vrabci na strehah. Sledi nekaj zlatih pravil kot odgovor na vprašanji kdaj in na kakšen način.

Predpriprava

1. Izberite pomembne bitke. Ni potrebno imeti pod nadzorom čisto vsega, kar otrok počne. Premislite, katera so področja, zaradi katerih se najpogosteje znajdemo v prepiru.
2. Zapišimo si, kaj želimo spremeniti. Kje menimo, da smo se skupaj z otrokom izgubili? Bodimo pri tem zelo konkretni. Gre za jutranjo ali večerno rutino, za domače naloge, za računalniške igre, za izsiljevanje pri nakupovanju, za risanje po stenah, …?
3. Verjemite vase. Verjamete, da ste sposobni vpeljati novo pravilo, se ga dosledno držati in s tem naučiti otroka nekaj novega?
4. Umirite se. V trenutku, ko otrok naredi sceno, imamo že pripravljen popoln vojaški načrt, s katerim bi otroka lahko zagrenili za naslednjih nekaj mesecev ali let. Žal mu to velikokrat tudi povemo, že čez kakšno uro pa na vse skupaj pozabimo. Zato je pomembno, da odločitve o  mejah, ki jih želimo postaviti, sprejemamo, kadar smo umirjeni in razsodni.
5. Prisluhnite dejanskim potrebam otroka, sebe in vaše družine. Postavljanje meja naj ne izhaja iz nekega nesmiselnega principa ali še huje, iz dokazovanja moči. Še manj iz tega, kar od vas pričakujejo drugi ljudje.
6. Sem sam/a dober zgled? Namenimo dober premislek temu, če smo sami zgled v zvestobi postavljenim mejam, dogovorom, obljubam: Pridemo iz službe, kadar obljubimo? Si vzamemo čas zase, kot smo to že večkrat oznanili?
7. Smo z otrokom povezani? Otrok vam ne bo sledil, če vas ne bo čutil in če vi ne boste čutili njega. Igrajta se, pogovarjajta se, zabavajta se. Vključite otroka v čim več stvari v svojem vsakdanu. In vključite sebe v čim več stvari v njegovem.

Čas za akcijo

1. Osredotočite se na eno mejo naenkrat. Proces postavljanja na eni in spoštovanja meje na drugi strani vzame kar nekaj energije, učenja in časa. Zato ne poskusimo spremeniti vsega naenkrat, pa četudi imamo še tako močno željo po korenitih spremembah z danes na jutri.
2. Predstavite mejo na pozitiven način. Pojasnite njene poglavitne koristi za otroka, zase, za družino. Predstavite mejo jasno in kratko. Povejte, kaj hočete in ne česar nočete. Povejte, kaj pričakujete in ne česa ne pričakujete. Če boste dopustili, da otrok sodeluje pri dogovoru o pogojih, bo verjetneje, da se bo dogovora držal.
3. Že vnaprej določite, kaj boste storili, če otrok mejo prestopi. Brez tega plana v takšnih trenutkih govorimo in delamo čiste neumnosti. Prazne obljube in grožnje so velik korak nazaj.
4. Preverite, če je opis meje jasen in izvedljiv.

Ko je pot začrtana…

1. Doslednost. Ne odstopajte od dogovora. Omejite se na sedem dni, v katerih se boste striktno držali meje, ki ste jo postavili, pa boste po enem tednu že uživali   v prvih sadovih.
2. Iščite in negujte stik z otrokom. V času, ko bo vaš »ne« jasen, bo otrok potreboval veliko drugih zagotovil, da ga imate brezpogojno radi. Prisluhnite mu in     bodite odzivni.
3. Iščite uspehe in ne neuspehov. Pohvalite sebe za doslednost in ne očitajte si drobnih napak. Zalotite otroka pri lepem vedenju in ne zgolj pri prestopu meje.
4. Mejo napišite z velikimi črkami na vidno mesto – napisana beseda ima večjo moč in spodbudo.