Nekaj idej za post med nosečnostjo

Foto: Canva

Odpoved hrani med nosečnostjo? Seveda ne. V času dojenja? Še manj! Gromozanski apetit ob ustvarjanju novega človeškega bitja je nekaj najbolj naravnega na svetu.

Enako ob proizvodnji treh galon mleka na dan (ja, pretiravam, ampak občutek je včasih točno tak). Nato pa ga križamo še z »lušti« po točno določeni vrsti hrane. Kako naj se tako ženska odpove katerikoli hrani?

Še dobro, da postenje ni enako hujšanje! Slednje bi namreč za marsikatero mamo pomenilo, da več let zapored, zaradi nenehnih zaporedij nosečnosti in dojenja, v postu ne spremeni ničesar.

Sama sem imela dva »velikonočna« novorojenčka – prvič sem imela rok na veliki petek, drugič na veliko nedeljo. O kakšnem odpovedovanju hrani v tako visoki nosečnosti torej ni bilo govora.

Zdelo se mi je, da bo pač moralo biti dovolj, da v postu le pomnožim čas, namenjen molitvi. Vendar je tisti dve leti veliki noči zaradi umanjkanja konkretne odpovedi kar nekaj manjkalo, ni bilo pravega občutka, da sem se »spreobrnila in verovala evangeliju«.

Naj zato tule nanizam štiri ideje, kako tudi v visoki nosečnosti izpopolnjujoče doživeti post:

1. Sledenje nosečniški dieti

Še enkrat, res je, da smisel posta ni le odpoved hrani. In res je, da mora nosečnica poskrbeti za dovolj velik vnos hranljivih snovi.

Vendar določena živila niso priporočljiva, ker lahko škodijo otroku (morski sadeži, surovi mesni izdelki, sir s plesnijo …). Lahko bi se v postu tega celo držala.

Če pa si noseča prvič in si vso potencialno škodljivo hrano že črtala z jedilnik, lahko poskusiš z dieto za nosečniški diabetes. Obilica spokornosti zagotovljena!

2. Odpovej se nerganju

Čeprav je nosečnost povsem naravno obdobje ženske in naj bi se v tem času vedla kar se le da normalno, je lahko v praksi presneto težko. Zaradi slabosti, zgage, slabega spanca, zaprtosti, krčem v nogah, ki te zbujajo, ko si ravno uspela zaspati …

Lahko bi rekla, da so že vse te težavice dovolj velika žrtev za post. In tudi so – spodbudim te le, da se nad njimi ne pritožuješ, ne nergaš, ampak jih raje izročiš Bogu. Zlasti, če pride do kakšnih zapletov, če je nosečnost rizična oz. ne gre vse tako gladko, kot bi si želela.

Pomisli, kako je Jezus molče sprejel svoj križ. Ni boljše priprave na veliko noč, kot da mu skušaš postati v tem podobna.

3. Vsak dan prosi za pomoč

Si zelo sposobna odrasla ženska in nosečnost nikakor ne pomeni, da si nemočna, da ničesar več ne zmoreš sama. Če si, kakor jaz, ena tistih nosečnic, ki želi dokazati, da kljub otroku v trebuhu lahko opravi vse enako dobro in hitro kot prej, ti zelo svetujem post naprošanja za pomoč. Večinoma bodo ljudje z veseljem prestavili vrečke špecerije iz vozička v avtomobil, skuhali kosilo namesto tebe ali ti popazili starejše otroke, brez kakšnih hudih problemov.

Je pa včasih kar težko prositi za pomoč. Lahko je post v nosečnosti zate šola ponižnosti, da se naučiš prepuščati vajeti v roke drugih. Tudi (ali pa predvsem) Boga. Sploh pa ti bo ta nauk prišel izjemno prav v prvih tednih po porodu.

4. Družabna omrežja, televizija in drugi kradljivci časa

Vem, ni preveč izvirna ideja za postno odpoved, vendar zelo pomembna. Vse, kar gledamo, poslušamo, preberemo, doživljamo v nosečnosti, vpliva na otroka, ki ga nosimo.

Če nas spremljanje poročil o dnevnih dogodkih vznemirja in spravlja v slabo voljo, ni nobene potrebe, da jih gledamo še naprej. Če nas prebiranje forumov in člankov na temo nosečnosti bolj jezi kot nam koristi, ni razloga, da jih obiskujemo. Če skrolanje po FB v nas vzbuja predvsem zavist ob gledanju fotografij in objav drugih, je tako nam kot otroku škodljivo, poleg tega da krade čas.

Gotovo se lahko domisliš vsaj desetih stvari, ki jih lahko počneš namesto tega in vama bodo z otrokom bolj v korist.

Čeprav si med postom noseča, ni razloga, da se ne bi  odpovedala nečemu, kar je v tvojem življenju odveč. Predvsem pa ne pozabi poleg odpovedi v post vključiti tudi molitve in dobrih del!