Ne potrebujem pomoči!

Mojca Koren Lapajne
Četrtek, 17. marec 2016, 5:24
Image
multitasking
Aprila lani se nama je rodil tretji otrok.  Istočasno je najin srednji sin zbolel za bronhitisom, kar je bilo po zimi prehladov, angin, vodenih koz, vnetih ušes, pljučnice in stalnega jemanja antibiotikov že samo po sebi izčrpavajoče.

Tako sem po enem tednu, ko je šel mož nazaj na delo, ostala sama. V okrevanju po carskem rezu, z novorojenčkom in z močno prehlajenim dvoletnikom, ki mu je težko razložiti, da ne sme objemati bratca, ob tem da sem si seveda prizadevala vzpostaviti vez med njima.

Popoldan, ko je iz vrtca prišel še najstarejši sin, je bilo še huje. Vsak po svoje me je potreboval, vsi so potrebovali večerjo in crkljanje, igro in pozornost. In nihče ni razumel, da mama ne sme dvigovati ...

Izpolnjujoče srečna, da zmorem

Toda niti za trenutek nisem pomislila, da ne zmorem. No, kakšen trenutek se je vmes že našel. Predvsem proti večeru. Sicer sem pa verjela, da zmorem.

In daleč od tega, da mi pomoč ne bi bila ponujena. Le sprejela je nisem. Ker sem bila prepričana, da je ne potrebujem.

Ponujeno mi je bilo varstvo otrok. Ne. Za otroke se nisva odločila zato, da bi potem večino časa preživeli v varstvu. Ponujena mi je bila pomoč pri gospodinjskih opravilih. Ne. Ne bom se počutila dobro, če bom uživala z otroki na svežem zraku, medtem ko bo nekdo likal naše perilo.

Da, normalno, bila sem tudi utrujena. Toda izpolnjujoče srečna, da zmorem.

 

super-mom

 

Seveda zmorem, toda …

Dobro se spominjam popoldneva, ko se je Njegov glas dotaknil moje duše. Bilo je proti koncu poletja, ko so otroci po kosilu zaspali in sem se odločala, ali naj se uležem k njim, ali naj vonjam poletje in mir v senci na terasi naše mini vikend hišice.

Skuhala sem si kavo, vzela Sveto pismo in se udobno zvila v ležalnik (če bi se tisti trenutek kateri od sinov prebudil, nikakor ne bi zmogla sočutnega odnosa J). Odprla sem in brala: »To, kar delaš, ni dobro ..., kajti to je pretežavno zate, sam tega ne moreš opravljati« (2 Mz 18,17-18).

Nič slabša mama nisem, če kdaj prosim za pomoč. S tem se notranje umirim, nahranim dušo, okrepim telo in se prerojena vrnem v dom, kjer kljub vsemu vedno pustim košček srca.

Znova in znova sem si prebirala ta stavek. Kot ne bi hotela verjeti, da govori meni in hkrati upala, da mi sporoča prav to. Bilo je spoznanje, ki sem ga prejela v zadnjem trenutku, preden bi se sistem mojega telesa in življenja porušil.

… nič slabša mama nisem, če kdaj poprosim za pomoč

Da, zmorem. Toda čisto nič slabša mama nisem, če občasno poprosim koga za varstvo. Nič slabša žena nisem, če občasno kosilo skuha moja ali moževa mama. Nič slabša gospodinja nisem, če me občasno kdo reši velikega kupa nezlikanega perila.

S tem pridobim čas, da se notranje umirim, nahranim dušo, okrepim telo in se tako prerojena vrnem v dom, kjer kljub vsemu vedno pustim košček srca.

Foto: womenpla.net, u92slc.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Vikend za pare, ki čakajo otroka ... otroka pa ni in ni

13. do 15. december 2019

Frančiškanski samostan,
Nazarje

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana