Nasilje v pravljicah – moramo Rdečo kapico cenzurirati?

Thumbnail

V sodobnih verzijah Rdeče kapice in babice volk ne požre več, ampak ju zapre v omaro. V Treh prašičkih volk ne pade več v vrelo vodo in umre, ampak se opeče in zbeži. Pravljice se nam danes preprosto zdijo preveč okrutne.

Pravljice so lahko šokantno nasilne

Grimmove in številne druge »klasične« pravljice so pogosto kar šokantno nasilne. Janka in Metko starši odpeljejo v gozd in ju tam pustijo, čarovnica hoče Janka pojesti, Pepelkini polsestri si pohabita noge, da bi lahko obuli stekleni čeveljček, Sneguljčičina mačeha bi rada pojedla njena pljuča in jetra, Sinjebradec pobija svoje žene … Daleč od politične korektnosti in nenasilja, v katerem se trudimo vzgajati otroke.

Starši otrok ne moremo obvarovati pred občutki agresivnosti, divjosti, želje po tveganju.

Britanska raziskava* je pokazala, da kar polovica staršev svojim otrokom ne bere več klasičnih pravljic, ker se jim ne zdijo primerne za otroke. A strokovnjaki opozarjajo, da nasilje v literaturi ne vpliva na otroško nasilno vedenje. Nasprotno, vključevanje nasilja v kvalitetne knjige ima ob primernem vodenju precej pozitivnih vidikov.

Starši otrok ne moremo obvarovati pred občutkom agresivnosti

Nasilje je del človeške narave in od nekdaj privlači tudi otroke. Starši, ki otrokom nikoli niso prebrali nič »nasilnega«, so presenečeni, s kakšno domišljijo si otroci izmišljujejo krvave zgodbe. Podobno se otroci, še posebej fantje, ki jim niso nikoli kupovali plastičnih pušk ali mečev, prej ali slej začnejo igrati bitke in streljanje. Starši jih torej ne moremo obvarovati pred občutki agresivnosti, divjosti, želje po tveganju.

Otroci se preko pravljic učijo soočanja z nasilnim svetom

V svetu, kjer je nasilje prisotno na vsakem koraku, je za otroka dragoceno, če se lahko z njim sooča preko pravljic. Na tak način se uči soočanja z resničnostjo, ki pogosto žal ni tako rožnata, kot bi si starši želeli.

Če otrok na primer hodi v vrtec ali v šolo, obstaja velika verjetnost, da vsaj enega od njegovih sošolcev doma zlorabljajo. Majhnim otrokom je to težko razložiti, veliko enostavneje jim je prebrati Janka in Metko in se pogovoriti, da obstajajo tudi starši, ki s svojimi otroki ne ravnajo ljubeče.

V svetu, kjer je nasilje prisotno na vsakem koraku, je za otroka dragoceno, če se lahko z njim sooča preko pravljic.

Z branjem pravljic se otroci naučijo tudi, da prijaznim neznancem ne smemo kar slepo zaupati (npr. volku v Rdeči kapici, čarovnici v sladkorni hišici itd.). Na tak način se otrok sooči z nasiljem v scenarijih »kaj pa če …«. Kaj če se mi zgodi najbolj grozna stvar na svetu? Kako bi ravnal? H komu bi se zatekel po pomoč? Hkrati pa se tak scenarij odvija v varnem zavetju »pred davnimi časi«.

V pravljicah vedno zmaga dobro

Kljub nasilnim elementom je v klasičnih pravljicah jasno razvidno, kaj je dobro in kaj je zlo. Izbira je jasna. Na koncu dobro premaga zlo, junak(inja) se reši iz vseh stisk in srečno zaživi. Za otroke je to zelo pomembno. Za razliko od nekaterih video igric ali risank se pravljice ne naslajajo nad nasiljem, ampak ga opišejo kratko in jedrnato: nikjer ni krikov bolečin ali podrobnih opisov trpljenja, ki bi otroke morili v spanju.

S pomočjo zgodb se otrok sooči s svojo »notranjo pošastjo« in se jo nauči obvladovati. Nasilje ima vedno posledice, zaradi česar se otrok uči iskati primerne alternative svojim nasilnim občutkom. Če starši in učitelji otrokom berejo pravljice, iz katerih je jasno razvidno, da ima nasilje neprijetne posledice tako za žrtev kot za nasilneža, je manj verjetno, da se bodo otroci zatekli k nasilju, ko bo v njihovem življenju prišlo do konflikta. Ker se bodo otroci z nasiljem srečevali vse življenje, je pomembno, da se prek zgodb naučijo, kako se lahko nanj odzivajo odgovorno.

 

Če starši in učitelji otrokom berejo pravljice, iz katerih je jasno razvidno, da ima nasilje
neprijetne posledice tako za žrtev kot za nasilneža, je manj verjetno, da se bodo otroci
zatekli k nasilju, ko bo v njihovem življenju prišlo do konflikta.

Pravljice terapevtsko delujejo na otroke, ki se v življenju soočajo z nasiljem

Za številne otroke nasilje žal ni le stvar domišljije, ampak se z njim soočajo v vsakdanjem življenju. Zanje so zgodbe o tem, kako se učinkovito spopasti z nasiljem, še posebej dragocene. V pravljičnih situacijah se otrok prepozna, kar je lahko povod za pogovor ali zavedanje nasilja, ki mu je izpostavljen.

Pravljice otroke učijo iskanja miroljubnih rešitev

Za razliko od nekaterih video igric ali risank se pravljice ne naslajajo nad nasiljem, ampak ga opišejo kratko in jedrnato.

Če se bojite, da bo pravljica otroka prestrašila, mu je za začetek ne berite, ampak mu jo povejte s svojimi besedami. Verjetno boste presenečeni, da takšne pravljice otrokom ne povzročajo podobnih nočnih mor kot strašljive risanke, še posebej če jih otroci poslušajo v varnem starševskem naročju. O pravljicah se z otroki pogovarjajte in jih poskušajte ovrednotiti.

Nasilje je pomemben, pa čeprav neprijeten sestavni del sveta, v katerem živimo. Če želimo otroke pripraviti na resničnost, ki jih čaka, so nam pravljice lahko v dragoceno pomoč. Ob primernem starševskem vodenju otroku pomagajo ozavestiti nasilje in strah, jih pripraviti na konflikte in iskati miroljubne rešitve.

* Raziskava BBC News na vzorcu 2.000 staršev (2012)

 

Viri: oneotareadingjournal.com, www.bbc.com, www.br-online.de

Foto: blog.bridgemanimages.com, bigstockphoto

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja