Najin poročni dan: en sam čudež!

Vir: Shutterstock

Vstopiva v časovni stroj. Čas: sredi marca 2006. Slišiva vesel, ampak malo proseč glas: »Ne sredi avgusta, stopili se bomo od vročine!« Midva hitiva spodbujati, da je bolje, da nam je malo bolj toplo, kot pa, da bi nas zeblo in bodoči svat se vda ter hiti natakati vino, da skupaj nazdravimo bodočima zakoncema – nama.

In spet skočiva skozi čas v natanko 12. avgust 2006 zjutraj. Vsak zase sva, tako da lahko (do točke snidenja) obujava le ločene spomine. Enotna sva si, da so minevali (pre)počasi, v skupnem hrepenenju, ugledati najdražjo, najdražjega… Vse priprave, formalnosti so bile sicer zabavne in potrebne, ampak niso najin cilj! Frizer, čevlji, obleka, pogovori s starši, sestrami, eno samo pričakovanje. Joj, Klavdija, kako te bo zeblo, zunaj že vso noč lije in vedno močneje je. Dragi sin, čisto mokro boš imel v čevljih, ko tako dežuje… vzemi še ene, rezervne. Ah, kaj bi to, saj je najin poročni dan!

Seveda smo šli po nevesto, tako kot se spodobi – z muzikanti in svati. In dežniki. Javno in glasno. Naj vsi vidijo in slišijo! Prisrčen sprejem na nevestinem domu. Nikjer nikogar. Rolete spuščene. Vsa vrata zaklenjena. Muzikanti se ne dajo – glasno zagodejo. In prvi znak, da je le nekdo v hiši, vzklik: »Pojdite nekam drugam vadit, ne pa glih tu pred našo hišo!«. Juhej, to je svate še bolj spodbodlo. In nato salve smeha, ko je prišla najprej »mlekarica«, ki je Janeza hotela odvleči kar v štalo, molzt. Pa je ni hotel. Naslednja je prišla lutka, majhna, pa Janez ni bil zadovoljen z njo. Šele tretjo, ki jo je skozi vrata ponosno pod roko pripeljal oče Rajko, je težko čakal. Še slovo od sester, očeta in mame, blagoslov, solze sreče in obvezna pogostitev – na srečo pod streho. Ja, še vedno lije kot iz škafa.

Fotografiranje je bilo prav posebno. Z dežniki v petkah, zakmašnih čevljih in poročnih oblekah po razmočenem travniku in brezovem gozdičku. Ampak nama je bilo tako lepo, nič nisva čutila in notranja toplota je poskrbela, da sva ostala popolnoma suha. Čudež? Čudež!

Poročna maša: Franc že čaka in spodbuja že samo s pogledom, kaj šele z besedo, tudi Franček in Dani sta židane volje. In koliko ljudi!!! Počaščena, da želijo biti z nama na ta veliki dan. Poroka je tudi pričevanje, nama je rekel Franc ob pripravi nanjo. Sedaj to čutiva.

Že neštetokrat sva bila v cerkvi Svetega Križa nad Dravogradom pred poroko, ampak danes je bila vsa drugačna: svetla, večja, dišeča, vesela, mirna. Tudi midva sva čutila mir, ki je samo rastel v nama. Besede, misli, ob izročitvi prstanov, obljuba in … »kar je Bog združil, naj človek ne loči!«. Srečanje s »tretjim« v najinem zakonu je bilo veličastno, prav tako pa vsi najini prijatelji, ki so nama toliko dali: prelepo petje »ŠMEPZovci, Pridijevci »ajmar« riža, skavti in najbližji prijatelji uvode, vse eno samo veselje! Vse to sva videla, sprejemala, se veselila, hkrati pa gorela drug za drugega.

Po maši skupinska slika (z in brez dežnikov – ja, še vedno in še bolj lije!) in hop v avtomobile na ohcet!

Prvi ples, eleganten in lahkoten. Kot, da bi letela. Prepustila sva se temu občutku. Pred molitvijo pri večerji Franc pomigne, naj prižgeva poročno svečo, dar Andreje in Slavka in hvaležna sva mu. Topel plamenček pred nama, veseli ljudje okrog naju, odlična hrana, izbrana pijača. Umirjena glasba za ozadje… Točno tako, kot si nisva upala želeti! Čudež? Čudež!

Vse so nas že srbeli podplati in fantje iz ansambla Ojstrica, so jih znali »popraskati«! Mlado in staro je plesalo do jutra, medtem je Valerija »ujela« šopek, midva sva razrezala torto in jo seveda po en kos pojedla »brez rok«. Veliko sva se pogovarjala s svati, pa tudi pokazati sva morala, koliko se poznava. Utrujenost je prišla šele proti zgodnjemu jutru, veselo slovo in .. midva. Ta dan je bil čisto in samo najin. Čudež? Čudež.

In to je šele začetek… Sobota, 12. avgust 2006 je bil eden najhladnejših in najbolj deževnih dni v avgustu 2006. V dveh srcih pa je ta dan ostal v spominu kot eden nabolj sončnih in najtoplejših dni v življenju. En sam čudež!

Klavdija in Janez

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Nelly…

    …a imaš probleme? Si tudi ti želiš lepo poroko, pa je kar ni in ni? Saj bo, malo potrpi. Ni ti pa treba zgražati se nad dobrimi zgodbami…

    LP!

  2. Ko prebiram to zgodbo mi gre na jok.
    Postavlja se mi vprašanje zakaj?

    Saj je vse v redu, poročila sem se s krasnim možem in imela sva se lepo, čeprav se je tašča zelo potrudila, da temu ne bi bilo tako. Da se je grdo držala cel dan, da je del žlahte odšel brez slovesa, ker so se podpihovali v slabi volji, za katero nisva bila kriva… Tako so se trudli, da nama ne bi zares uspelo in ko sva sama organizirala poroko in nisva spraševala za nasvete… je bilo to preveč.

    Vem, da je bila žalostna, da se je poročil z menoj. Vem, da naju te njene “coprnije” samo še bolj povezujejo… a spomin na najin najlepši dan ima priokus pelina. Saj je to želela. To je hotela. In to je dosegla.

    (Je pa res, da to ne vpliva na trdnost najine veze…)

  3. Oj, PS!

    Žal mi je, da si morala to dati skozi, da so bili njegovi do tebe nesramni. Tudi moja mami je to doživela. Njena lastna mati ji je uničila poroči dan. Ampak veš kaj? Zato je bila ona boljša mama nam, svojim otrokom in je vsem pomagala poročni dan narediti najlepši. Bila je pripravljena “stati na glavi”, kot se je sama izrazila, da bi mi imeli lep poročni dan.
    Če boš bolečino sprejela in jo darovala za nekaj dobrega, boš prav preko nje napredovala in postala boljši človek, boljša mama, boljša žena.
    Naj te ne zlomi! Velikokrat bo gotovo še hudo, a s tabo je Bog, ki te ljubi in tvoje trpljenje spreminja v sonce za vse okrog tebe, predvsem pa za tvojo družino.

  4. Hvala…

    (Hehe, mogoče bom pa enkrat o tem napisala knjigo. Da dam ven… samo me je ena že prehitela. Je napisala knjigo Tašča in v njej skoraj identično obnašanje njene tašče na poročni dan 🙂 )

  5. hja, ne vem, koliko je upanja, da bosta imela uredu odnos, če te njegovi ne sprejemajo. jaz ne vem, če bi zdržala v takem odnosu. zame je bilo pomembno, da me njegova družina sprejema,da se počutim sproščeno. in moram reči, da se bolje počutim pri njegovi žlahti kot pri moji rodni žlahti, kjer ni medsebojnega zaupanja.

    tudi midva sva imela poroko ob dežju, no v bistvu ravno takrat ni preveč padalo.

  6. Kakšen je odnos v paru nima veze od sorodnikov. Je pa vsekakor prijetno, če te sprejemajo. Veliko manj trpljenja. Poznam pa veliko parov, kjer tast in tašča ne sprejemata snahe oz. zeta, pa so čudoviti pari.

  7. Še to. Anonimnež, če ti nekaj ne bi zmogla zdržati še ne pomeni, da tudi drugi ne bodo mogli. Ne projeciraj svojih nemožnosti na druge. Različni smo in razkične stvari prenesemo. Drugim pa ne jemlji pooguma po nepotrebnem.

  8. to ni nobeno projeciranje, ampak realnost. ti pa misliš, da bo vse super, da je važno le ljubezen med partnerjema. le kateremu možu bo pa vseeno, če njegovi starši nočejo sprejeti njegove žene?! pa kako bo potem z vnuku? bo samo on hodil z njimi na obisk? tastari bodo pa grdo govorili o njihovi mami?
    če 20 let poslušaš kako slabo ženo si si izbral, zna zaškripati v zakonu.to se je ponavadi pri maminih sinkotih.

    good luck, vseeno.

  9. Res je Anonimnež lahko. Ampak jaz imam to srečo, da naju je njihovo vtikanje povezalo, ne razdvajalo. Je bil že prej od doma navajen, da kar je bilo “njegovega” (interesi, prijatelji, punca) ni blo dobro. In ker sva si izbrala drugačno življenje od njegovih (drugačne vrednote, cilje) midva med seboj res nimava problemov.
    Pred hčerko jih ne kritizirava in ne preprečujeva, da bi bila pri njih in sva hvaležna, kadar popazijo. Saj se ne sovražimo (kot veje iz tvojega posta). Samo nismo pa tako, kot bi morali biti in čutim nesprejetost. Malo stisnemo zobe pa gre. Ampak poročni dan nama je vseen pokvarla :s

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja