Naj joka – dokumentarni film o uspavanju dojenčka z izjokavanjem

Vir: Shutterstock

Ali je metoda »treniranja spanja« res brez posledic, kot obljubljajo njeni zagovorniki? Na to temo nastaja nov dokumentarni film.

Na internetu najdemo poplave člankov o tem, kako pripraviti dojenčka do tega, da bo prespal vso noč. Gre za t.i. »treniranje spanja« (ang. sleep training), ki v kratkem času obljublja krasne rezultate (naspane in spočite dojenčke in starše).

Večina privržencev metode izjokavanja je mnenja, da bodo dojenčki pripravljeni na ta podvig med četrim in šestim mesecem starosti. Izjokavanje naj bi dojenčka naučilo pomembne veščine samopomirjanja. Po njihovem mnenju naj bi bilo to povsem neškodljivo in brez posledic za otroka. Pojavljajo se tudi že strokovnjaki, ki trdijo, da so dojenčki na to pripravljeni že v starosti 8 tednov.

Na drugi strani pa imamo strokovnjake, ki opozarjajo, da je ignoriranje dojenčkovega joka dejansko zanemarjanje otroka, kar vodi v povečanje ravni stresnega hormona kortizola.

Včasih ni bilo problema

Spanje oz. nespanje dojenčkov je v sodobni družbi predstavljeno kot problem. Pa vendarle je samostojno spanje dojenčkov nov koncept zahodne kulture, ki se uveljavlja šele v zadnjem času.

Tisočletja so ljudje živeli na način kot živi večina sesalcev in kot je še vedno v navadi v večjem delu svetu. Dojenčke so imeli pri sebi dan in noč, jih nosili in tako omogočili, da se je dojenček lahko podojil, kadarkoli je čutil potrebo. Brez urnikov, načrtovanja obrokov, metod za uspavanje, ločitve od matere. In ni bilo potrebe po metodah in produktih, ki bi nadomestili stik z mamo. Ni bilo potrebe po strokovnjakih, ker preprosto ni bilo problema.

Starši so vedeli, da se otrodi zbujajo in da je to obdobje, ki bo prešlo.

Obsedenost s spanjem

Danes tudi mnogi strokovnjaki staršem svetujejo, naj pustijo dojenčka jokati in da je to povsem varno. Razvite so celo metode, kako doseči, da bo dojenček prespal celo noč. Nekatere priporočajo vračanje k dojenčku na predpisane časovne intervale, spet druge zahtevajo, da se dojenčka zgolj odloži v zibko in se k njemu ne vrnete do jutra, ne glede na to, kako dolgo joka.

Večina mam pa ne prenese poslušanja otroškega joka, ne da bi kaj storila. In to je razumljivo, saj otrok joka z namenom, da se odzovemo nanj.

Vsi starši pa potrebujemo spanje. In konstantna neprespanost nas dela ranljive za pritiske iz okolice, ki nam govorijo, kako mora otrok čimprej spati sam, da ne bo preveč odvisen od nas. Nihče pa nam ne da informacij o tem, kako si je narava zamislila spanje dojenčka in kako metode uspavanja dejansko vplivajo na otroka in na naš odnos z njim.

Vse te nasprotujoče si informacije so bile povod za nastanek dokumentarnega filma Let them cry, ki bo staršem poskušal osvetliti celotno situacijo spanja dojenčkov.