Način poroda vpliva na materin odziv na otrokov jok

Vsaka mati prepozna svojstven jok lastnega otroka. Vendar matere, ki so rodile po naravni poti, kažejo v prvem mesecu večjo odzivnost na jok otroka kot matere, ki so rodile s carskim rezom.

»Ko se je moja hči rodila s carskim rezom, sem bila presenečena, kako nevključeno sem se počutila v sam proces rojstva. Moje telo je bilo otopelo, moj pogled pa je bil zastrt s kirurškim platnom. Ničesar nisem videla. Ko sem končno zaslišala jok otroka, sem potrebovala celo minuto, da sem se zavedela, da jok pripada mojemu otroku«, pripoveduje Tara Parker–Pope, mlada ameriška mamica.

Prav zaradi te izkušnje, se je še bolj posvetila branju novih raziskav, ki govorijo o tem, kako način rojstva vpliva na odzivnost materinih možganov ob joku lastnega otroka. Študija kaže na to, da so možgani mater, ki so rodile po naravni poti, bolj odzivne na jok, kot v primeru, ko je bil otrok rojen s carskim rezom.

Drugačna izkušnja telesa vpliva na možgane

Izsledki temeljijo na posnetkih materinih možganov dva do štiri tedne po rojstvu. Med 12 vključenimi materami, je polovica imela izkušnjo naravnega rojstva, polovica pa carskega reza. Jok otroka v materinih možganih sproži očiten odziv, saj so ob tem vzdraženi predeli, ki so odgovorni za senzorično percepcijo, empatijo, zbujanje, motivacijo ter regulacijo nagrajevanja in pridobivanja navad. Učinek na možganske centre je bil torej večji pri materah, ki so rodile po naravni poti.

Seveda so zaključki študije, ki je objavljena v reviji The Journal of Child Psychology and Psychiatry, omejeni zaradi premajhnega števila vključenih mater in otrok. Kljub temu pa potrjuje teorijo, da carski rez nekoliko vpliva na manjšo navezanost med materjo in otrokom ter komaj opazno povečuje tveganje za nastanek poporodne depresije.

Glavni avtor študije, Dr. James Swain pravi: “Očitno je, da porod opravljen s carskim rezom spremeni nevro-hormonsko izkušnjo materinega telesa, to pa lahko zmanjša odzivnost njenih možganov v prvem obdobju po rojstvu«. Preko navedenih ugotovitev, skušajo uvesti preventivne programe za matere, ki kažejo večjo nagnjenost k poporodni depresiji ter družinam s težavami navezanosti.

Mogoče je nadoknaditi!

Pomembno pa se je zavedati, da študija raziskuje le kratkotrajne spremembe v možganskih strukturah. Nikakršnih dokazov ni, da bi način poroda dolgotrajno vplival na materino sposobnost navezovanja in odzivanja na otroški jok ter ostale potrebe.

Poleg tega se pri porodu s carskim rezom uporablja veliko anestetičnih pripravkov, ki kar dobršen del prvih ur materam onemogoča direkten in pristen stik z otrokom. Sčasoma pa njihov učinek izzveni.

Da se da vso nežnost nadoknaditi, potrjuje tudi Tara Parker, ki svojo izkušnjo poroda zaključuje takole: »Po opravljenem carskem rezu, sem že po nekaj urah ugotovila, da mi prav protibolečinska terapija, ki mi jo je zdravnik predpisal, onemogoča, da bi bila pozorna in osredotočena na jok svojega otroka. Ko sem enkrat zaključila s terapijo, sem presrečna ugotovila, kako se mi je njegov jok zdel tako čudovito enkraten in domač«.