Na pomoč, moj otrok preklinja!

Eva Markovič
Sobota, 13. februar 2016, 8:42
Image
Kletvice1

Pa se je začelo. Tako ljubek otrok ima nenadoma polna usta grdih besed. Malčki govorijo le še o »drekcih« in »bedakih«, starejši otroci iz šole prinesejo vulgarne izraze in kletvice. Kaj storiti? Preslišati? Razložiti? Kaznovati?

Preventiva: pazimo na svoj govor

Majhni otroci ponavljajo tisto, kar slišijo od svojih bližnjih. Prvi korak je torej preventiven: poskrbimo za lepo izražanje doma in se trudimo biti otroku za zgled. Kadar nam iz ust kljub vsemu uide neprimerna beseda, se opravičimo (npr. »Joj, vidiš, zdaj sem ga pa jaz polomil/a.«).

Malčki bodo besedo najhitreje pozabili, če je ne bodo več slišali. Pri otrocih, mlajših od treh ali štirih let, je zato običajno najbolje, da besedo, ki jo ponavljajo, ker jim je enostavno všeč, preslišimo, saj bo tako najhitreje izgubila svoj čar.

»Straniščna faza«

Okrog četrtega leta začne veliko otrok intenzivno uporabljati straniščne izraze. Povsod vidijo »drekce« in ostale straniščne izpeljanke. Gre za fazo, v kateri otrok dokončno osvoji čistočo (Freud jo je imenoval »analna faza«). Otroka privlači vsebina kahlice oz. stranišča, hkrati pa že razume prepoved, da je to umazano in se ne sme dotikati. Oviro, ki nastane v njegovih možganih, zato premosti z besedami.

Otrok besede izgovarja iz veselja, hkrati pa preverja, kje so meje, ki mu jih postavljamo starši. Naloga staršev je otroku razložiti, da straniščne besede spadajo na stranišče, v ostalih prostorih pa se tako ne pogovarjamo.

Zelo verjetno bo otrok rabil kar nekaj časa, preden bo takšno besedišče dejansko nehal uporabljati, a ker gre za fazo, je skrb odveč – prej ali slej jo bo prerasel. Otroku lahko vsakič poveste, da nočete poslušati takšnega govorjenja. Če nadaljuje, pa ga lahko mirne duše preslišite.

Kletvice2

Okrog četrtega leta začne veliko otrok intenzivno uporabljati straniščne izraze. 
Otrok besede izgovarja iz veselja, hkrati pa preverja, kje so meje.

Zbujanje pozornosti in izražanje agresivnosti

Ko otrok ugotovi, da z določeno besedo zbudi našo pozornost, jo bo seveda uporablja ravno zato – da pritegne pozornost. Če ocenimo, da otrok ve, katere besede so neprimerne, pa jih uporablja zato, da bi nas razjezil, je najbolje, da se zanje ne zmenimo. Namesto tega si poskusimo za otroka vzeti dovolj časa ter mu damo jasno vedeti, da ga vidimo in slišimo, tudi če se lepo izraža.

Predvsem pri fantih pogosto nastopi faza, ko z besedami izražajo svojo agresivnost (drug drugega »ubijajo«, »koljejo«, se zmerjajo itd.). Običajno se to zgodi, ko otrok verbalno toliko dozori, da začne svojo agresivnost namesto s pestmi izražati z besedami. Jezni 2-letnik bo vrstnika udaril, medtem ko bo 5-letnik morda zakričal, da ga bo »ubil«.

Podobno kot pri fizičnem nasilju se moramo tudi pri verbalnem najprej vprašati, ali ima otrok kakšno težavo, ki jo izraža z besedami. Če ocenimo, da z besedami samo sprošča napetost ali se (po fantovsko) igra, mu lahko sicer povemo, da nam takšne besede niso všeč, ni pa vzroka za preplah.

Kletvice4

Predvsem pri fantih pogosto nastopi faza, ko z besedami izražajo svojo agresivnost.

Kletvice in vulgarne besede: ključna je razlaga

»Straniščna faza« bo izzvenela, a otrok bo domov počasi začel prinašati kletvice in vulgarne besede, ki jih sliši med vrstniki, v šoli, vrtcu, včasih celo med sorodniki. Otroci se v večini primerov ne zavedajo njihovega pomena, zato kaznovanje ali vpitje nista primeren ukrep za preprečevanje grdega govorjenja. Prav tako je neprimerna reakcija smeh (pa čeprav nehoten), ki da otrokom poseben zagon.

Otroci ne vedo, da lahko takšne besede ranijo, ampak preprosto posnemajo, kar slišijo. Morda želijo biti podobni vrstnikom, se z besedami upirajo staršem ali preverjajo, kaj je primerno in kaj ne. Odgovor mora biti jasen: nekatere besede so neprimerne, ker so žaljive, prizadenejo, ranijo, užalostijo. Verjetno jih otrok ne bo nehal uporabljati čez noč, a prvi korak je ravno razlaga.

Prevzemanje odgovornosti

Tako kot moramo starši prevzeti odgovornost za svoje besede, moramo tudi (starejše) otroke voditi k prevzemanju odgovornosti za svoje. Če v šoli grdo govori, ga povabimo, da postane zgled svojim sošolcem, doma pa mlajšim sorojencem.

Lahko ga vprašamo tudi: »Ali veš, kaj si pravkar rekel?« Otroci pogosto prenehajo uporabljati določeno besedo, ko jim razložimo njen resnični pomen (še posebej to velja pri besedah za spolne organe in spolnost).

Z otrokom lahko osnujemo tudi pravila za uporabo grdih besed:

  • Kaj je prepovedano? Katerih besed nikoli ne uporabljamo, ker so žaljive in lahko zelo prizadenejo?

Starši lahko poskusimo s stavkom: »V naši družini ne govorimo tako. Nočem več slišati, da tako govoriš z mano ali s komerkoli drugim.«

  • Katere besede so manj hude? Gre za »pridušanja«, ki nam uidejo, ko smo razburjeni. Takšne besede niso ravno lepe in se jih moramo naučiti nadzorovati, vendar iz njih ni potrebno delati drame.

Kadar izrečene besede niso tako hude, lahko stvar obrnemo na šalo: »Na srečo sem si v ušesa dal(a) čepke in nisem slišal/a, kaj si pravkar rekel/a.«

Kletvice3

Z otrokom lahko osnujemo tudi pravila za uporabo grdih besed.

Nad grde besede s pomočjo igre

Otrokom lahko grde besede pomagamo nadomestiti s pomočjo igre.

Lahko jih spodbudimo, da namesto kletvic uporabijo medmet (npr. zvok hrupa, brrruuum) ali pa si izmislimo kakšno zabavno družinsko pridušanje, npr. gnili korenček! (Pri nas doma je bila v najstniških letih zelo priljubljena kletvica »Boli me kučma!« :)

Če otroku (pa tudi staršem) kletvice iz ust letijo samodejno, je še vedno bolje, da jih omilimo s klasičnimi zamenjavami: presneto, pismo itd.

V družinah, kjer se ne preklinja, grdo govorjenje tudi pri otrocih sčasoma izzveni. Njihovo besedišče se razširi, čustva se naučijo izražati na primernejši način, besede začnejo uporabljati bolj premišljeno. Pri tem je seveda ključen zgled staršev, ki otroku jasno povedo, kakšno besedišče je nesprejemljivo, in se spoštljivo pogovarjajo tudi med seboj.

Viri: infobebes.com, doctissimo.fr, enfant.com

Foto: doctissimo.fr, bebesetmamans.com, coqktail.com, therapie-comportementale.net 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.