Moja mama ni bila idealna in jaz tudi nisem

Maja Vovk
Piše: Maja Vovk
Torek, 3. februar 2015, 5:34
Image
babica mama hci
Zelo pogosto in do neke mere tudi potrebno je, da se mame precejšen del svojega življenja trudimo biti drugačne od svojih lastnih mam.

Vendar ni tako enostavno. Odnos z mamo je naš prvi odnos, ki je zelo močan in skozi katerega prvič vidimo, kdo in kaj smo. Ta odnos pa ni vedno dober in lep.

Mame so hote ali nehote delale stvari, ki so nas prizadele. In me kot hčere jim to zamerimo in smo jezne nanje. Obsojamo jih, ker niso bile in morda še vedno niso takšne mame, kot bi si me želele, da bi bile.

Čeprav smo odrasle, je v nas še vedno ranjena majhna punčka. Tega se pogosto ne zavedamo, dokler same ne postanemo mame. Takrat pa privre na dan poplava čustev iz otroštva, za katere nismo niti vedele, da obstajajo.

Ko postanemo sočutne do lastne mame, postanemo bolj sočutne tudi do samih sebe.

A poleg ozaveščanja izkušenj iz otroštva se kmalu zavemo, da je biti mama težko. In takrat postanemo hvaležne za vse, kar smo prejele od svojih mam.

Seveda naše mame niso bile popolne. Ampak saj tudi me nismo. Še posebej, če smo pod pritiskom, da moramo biti dobre mame.

Biti mama je najtežja stvar na svetu. Lažje je diplomirati, magistrirati ali doktorirati kot pa biti mama. In tudi naše mame niso bile pred nič lažjo nalogo. Opravile pa so jo bolj ali manj uspešno, predvsem pa z veliko manj znanja in pomoči, kot jo imamo me sedaj. 

Imele so nas rade in nas še vedno imajo, čeprav nam niso dale vsega, kar smo potrebovale. Kot odrasle osebe lahko same sebi damo to, kar nam one niso mogle dati, in gremo naprej močnejše. Lahko prevzamemo odgovornost za svoje življenje na način, ki ga prej nismo poznale.

Ko sprejmem svoje pomanjkljivosti, svojega otroka učim, da mu ni potrebno biti popoln, da je vreden in ljubljen.

Ko postanemo sočutne do lastne mame, postanemo bolj sočutne tudi do samih sebe. Tako kot one niso bile popolne mame, tudi me nismo in nikoli ne bomo. Čeprav morda ne bomo ponavljale njihovih napak, bomo pa delale svoje.

Na srečo bolečina in ranjenost nista vse, kar se lahko prenaša iz generacije v generacijo. Tudi ozdravitev se. Če jaz odpustim svoji mami njeno nepopolnost, enako odpustim tudi sebi. In ko sprejmem svoje pomanjkljivosti, svojega otroka učim, da mu ni potrebno biti popoln, da je vreden in ljubljen. 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana