»Med uvajanjem v vrtec sem si premislila«

Eva Markovič
Petek, 9. marec 2018, 5:09
Image
ne v vrtec
Foto: parents.com (slika je simbolična)

Marca poteka vpis otrok v vrtec in številni starši se znajdejo pred dilemo: Naj otroka vpišemo? Naj še malo počakamo? Z vami delimo osebno izkušnjo mamice, ki je enoletnega sina uvajala v vrtec.

Mateja Lugarič je mamica, ki si je od nekdaj predstavljala, da bo njen otrok hodil v vrtec. Tudi ko je po selitvi pustila staro službo in se odločila, da se bo novih službenih izzivov lotila od doma, se jima je z možem vrtec zdel najbolj logična izbira. Nato pa je sledilo uvajanje ...

»Začetek je bil obetaven, nato je sledil jok«

Ko je njun sin dopolnil 13 mesecev, sta zanj začela iskati primerno varstvo. Mateja pripoveduje: »Za najinega navihanca nama je uspelo najti vrtec s prostim mestom. In ne kateregakoli, ampak vrtec montessori, slabih 10 minut peš od novega doma. Prepričali so naju s svojo ponudbo in samimi vrednotami, ki jim sledijo pri delu z otroki. Tudi najin fantič se je na ogledu počutil sproščeno.

Sledilo je enourno uvajanje v času usmerjene dejavnosti in malice. Sin se je sprva še samostojno gibal naokrog ter zvedavo gledal v nove obraze in igrače, ampak ko je ugotovil, da me ni na spregled, je planil v jok. In tako se je ponovilo še nekajkrat, dokler se ni dobro počutil samo, ko me je imel na očeh. In takrat sem prvič v vsem tem času pomislila: zakaj že to delam? Zanj? Zase? Za nas?«

»Sin se z vrstniki sploh ni igral«

Mateja je z uvajanjem kljub temu vztrajala in sina medtem pozorno opazovala. Ugotovila je, da ga sicer zanimajo novi obrazi in igrače, vendar se z njimi v resnici ne igra. »Hodil je okrog, gledal in s tal pobral kakšno igračo. Nobenega pravega druženja. Tudi ostali otroci so se igrali vsak zase. Pomislila sem: bo od zdaj tako videti vsak njegov dan? Osem ur dnevno?«

Otroci se med seboj začnejo igrati šele proti tretjemu letu starosti. Do takrat se večinoma igrajo vsak zase, saj še niso sposobni samostojnega vzpostavljanja odnosov z vrstniki. Mlajši otroci zato v prvi vrsti ne potrebujejo socializacije, ampak varno navezanost na ljubečo osebo.

Vrtec je lahko še tako kakovosten in vzgojiteljice še tako predane, a zaradi visokih normativov (okrog 12 otrok pri najmlajših, pozneje se ta številka še povečuje) vsak otrok dobi zelo omejeno pozornost. Vrtec v jasličnem obdobju zato preprosto ne more odgovoriti na otrokove temeljne potrebe.

Otroci se med seboj začnejo igrati šele proti tretjemu letu starosti. Mlajši otroci zato v prvi vrsti ne potrebujejo socializacije, ampak varno navezanost na ljubečo osebo.

»In potem bolezen ...«

Pri otroku se imunski sistem razvija, mlajši ko je otrok, bolj je dovzeten za okužbe. V vrtcu, kjer je velika koncentracija (ne vedno najbolj zdravih) otrok, je verjetnost za bolezen toliko večja. Številni malčki se zato vrtijo v začaranem krogu »en teden v vrtcu, en teden doma«.

To je izkusila tudi Mateja. »Tretji dan uvajanja je bil sin že čisto prehlajen, čeprav je bil prej vso zimo zdrav. Takrat je bilo dovolj. Z možem sva se odločila, da poiščemo drugačno rešitev.«

Dogovorila sta se, da bo Mateja z delom še nekoliko počakala oz. bo kaj malega opravila od doma, sin pa bo še nekaj časa v domačem varstvu.

»Moj sin v tem trenutku najbolj potrebuje mene«

Mateja pravi, da je o samoumevni odločitvi za vrtec podvomila šele, ko je uvajanje izkusila na lastni koži. Pri tem dodaja: »Ne dvomim, da se tudi moj sin ne bi sčasoma privadil novi situaciji. Ampak za kakšno ceno, če pa lahko ostanem z njim doma, mu tam zagotovim varnost, ki jo v tem obdobju potrebuje. Verjamem, da mu vzgojiteljice, ne glede na to, kako ljubeče so, ne morejo nadomestiti mojega objema in prisotnosti.«

Doma se lahko Mateja prilagaja njegovemu ritmu in potrebam, »socializirata« pa se med stiki z drugimi otroki na igrišču, občasnih obiskih in na telovadbi za malčke, ki jo skupaj obiskujeta.

In če nimam te možnosti?

Mateja spada med mamice, ki imajo privilegij, da lahko vpis v vrtec nekoliko zamaknejo. Žal mnogo staršev nima te možnosti. A če si lahko privoščite, vseeno razmislite o načinih, kako otroku olajšati prva leta v varstvu:

  • Delo s skrajšanim delovnim časom. Za majhnega otroka je velikanska razlika, če je v varstvu nekaj ur ali pa cel dan.
  • Babice in dedki. Morda imamo možnost, da otroka v prvih letih pazi kdo od bližnjih. Za majhne otroke je zelo pomembno, da so na osebo, ki jih pazi, trdno navezani in da jim ta izkazuje ljubečo pozornost, ki jo v tem obdobju najbolj potrebujejo.
  • Varstvo z manj otroki. Za otroka je lažje, če si pozornosti ne deli s celotno vrtčevsko skupino, ampak z dvema ali največ tremi otroki. Posebno pozornost namenimo izbiri varuške, ki mora biti ljubeča, skrbna in mora z otrokom navezati pristen čustveni stik.
  • Bodimo sočutni. Za kakršno koli varstvo se bomo odločili, se zavedajmo, da so takšni prehodi za otroka stresni in naporni. Zato bodimo z njim posebej potrpežljivi in ljubeči, vzemimo si dovolj časa za postopno uvajanje in mu v tem obdobju namenimo dovolj pozornosti.

Idealno obdobje za uvajanje v vrtec je okrog tretjega leta

V idealnih okoliščinah, v katerih bi se lahko ozirali samo na otroka, bi ga v vrtec vpisali okrog tretjega leta. Šele v tej razvojni fazi postane otrok zrel za takšno obliko varstva, veseli se stikov z vrstniki in sodeluje pri dejavnostih. V trenutkih stiske lažje ubesedi svoje počutje in ga predela. (Nikjer namreč ne piše, da starejši otrok ne bo imel krize z uvajanjem!)

Mateja, ki je s svojim sinom ostala doma, pravi, da bi ji bilo včasih lažje, če bi bil otrok v vrtcu. A nato doda: »Toda vsakič ko ima slab dan in potrebuje veliko moje pozornosti, ko močno hlipa, ker se je udaril, ko mi nasmejan prinese knjigo in se usede v moje naročje, si rečem, da sem se prav odločila. Da bo še vsaj slabo leto doma z mano. Da bo takrat bolj razumel, zakaj gre za nekaj uric dnevno stran od mene. In vem, da ga bom, ko pride čas, z lažjim srcem oddala drugim v varstvo in se posvetila svojemu delu.«

Preberite še: Kdaj otroka v vrtec

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.