Mamice in dojenčki sodijo skupaj

Sobota, 27. junij 2015, 6:00
Image
koza na kozo

Sobivanje mamic in dojenčkov ne bi smelo biti naključje. Še več, neupravičeno ločevanje mamic in dojenčkov je tvegano za zdravje obojih.

V nekaterih porodnišnicah dojenčke čez noč odpeljejo, da bi si mamice odpočile. Ponekod je takšna praksa uveljavljena in mame, ki želijo imeti otroka nenehno ob sebi, so bolj izjeme kot pravilo. Po drugi strani pa pogosto tudi od zdravstvenih delavcev slišimo, da so ravno mame tiste, ki želijo, da dojenčka odpeljejo na »štacijo«.

Kakorkoli že – poraja se vprašanje, ali se tisti, ki zagovarjajo ločevanje dojenčkov od mamic (govorimo o zdravih, donošenih dojenčkih in zdravih mamah), zavedajo, kaj to dejansko pomeni?

Ločitev za mamo in otroka pomeni stres

Pri materi zaradi ločitve od otroka lahko pride do zamika pri laktogenezi – tvorjenju večjih ali zadostnih količin mleka. Novorojenček nima priložnosti, da bi se dojil po potrebi. Novorojenčkov želodček je majhen in kolostrum (prvo mlezivo) se tvori po kapljicah, zato mora pogosto sesati. Se pravi večkrat po malem. Daljša je ločitev novorojenčka od mame, večje je tveganje, da se bodo na otrokovi koži in črevesju naselile nezaželene bakterije (npr. če je otrok na »štaciji«).

Mama in otrok sta oropana izkušnje nemotenega navezovanja

Kaj pomeni steklenička umetnega mleka za otroka? Ph v njegovem črevesju in s tem tudi razmerje med ugodnimi in neugodnimi bakterijami se spremeni za dva tedna izključnega dojenja. Če vemo, da je kar 80 % imunskega sistema v našem prebavnem traktu, potem to ni šala. Poleg tega je vse, kar ni materino mleko, za novorojenčka tujek (kasnejša večja dovzetnost za alergije).

Pri nemotenem navezovanju se mamica uči »brati« dojenčkove subtilne znake, da bi se dojil. Na »štaciji« ga pogosto hranijo po urniku (kar je povsem nenaravno in nenormalno) ali pa šele, ko otrok joka, kar je (pre)pozen znak – raven stresnih hormonov pri dojenčku je takrat že tako visoka, da za pomiritev potrebuje približno pol ure. Koliko energije, ki bi jo otrok lahko porabil za rast in razvoj, gre v nič?!

Ker se na dojenčkove subtilne komunikacijske signale zdravstveno osebje praviloma še zdaleč ne odziva tako hitro in učinkovito kot mama, ki se nanje (opremljena z vsemi materinskimi hormoni) odziva hitro, intuitivno in dobesedno s celim telesom – ta začne izgubljati zaupanje, da bodo njegove potrebe zadovoljene.

Mati postane negotova in izgublja samozaupanje

To se pogosto odraža v odnosu do otroka in začaran krog je sklenjen. Praviloma namreč pride do (pre)naglega in neupravičenega dohranjevanja z umetnim mlekom po steklenički. Mimogrede: večine mater nihče ne seznani s tveganji, prednostmi in alternativami umetnega hranjenja, kar poleg negativnega vpliva na otrokovo zdravje spodkopava materino vero v svoje sposobnosti, da bo znala ali zmogla poskrbeti za svojega otroka.

Številne mamice se počutijo krive, misleč da ne morejo nahraniti svojega otroka

Razen mater, ki so trdno odločene, da bodo dojile oziroma vztrajajo, dokler ne najdejo ustrezne pomoči, večina žensk prehitro obupa. Sprva posežejo po dodatku, dojenčka hranijo po urniku, ga nenehno tehtajo, mu dajejo dudo, se mučijo z nastavki, nekaj časa morda še poskušajo z dojenjem oz. dodatnim črpanjem mleka, nato pa – le kdo bi jim zameril? – obupajo.

nogice

Da mama leži v svoji postelji, dojenček pa sicer poleg nje, a v svoji posteljici, pravzaprav
ni pravo sobivanje, saj ni kožnega stika. Materino telo je otrokovo naravno okolje.
Mladiči sesalcev, kakršen je človek, potrebujemo nenehen stik z materjo, kar je
povezano s pogostim dojenjem, nošenjem in skupnim spanjem.

Ločevanje dojenčkov od mamic ni nedolžno!

Razen preteklih (nekaj) stoletij so bili človeški potomci dojeni, zato so bili v nenehnem stiku z materjo, kar je pomenilo, da so se veliko nosili in tudi spali skupaj. Koristno je, če znamo biološke potrebe naših otrok ločiti od kulturnih vzorcev in pričakovanj.

In nazadnje: še bolj pomembno je ločiti ideologijo brez kakršne koli strokovne osnove od utemeljenih, z dokazi podprtih dejstev.

 

Foto: osebni arhiv Alenke Benedik

Alenka Benedik je mama treh dojenih otrok, svetovalka za dojenje (IBCLC) in nošenje, prevajalka in dula. Poleg podpore doječim mamam, ki iščejo strokovne informacije, povezane z dojenjem, nošenjem, uvajanjem goste hrane, spanjem ipd., nudi tudi priprave na porod in pomoč po porodu. 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor