»Mami, težko mi je, ker nimam bratcev in sestric«

Četrtek, 30. maj 2013, 5:20
Image
zelim si sestrico
Za prvomajske praznike smo se odločili, da s sabo (prvič) na počitnice vzamemo dve sestrici, hčerkini prijateljici. To je bila svojevrstna izkušnja.

 

Cela družina si že kakšno leto, dve želimo še eno dete . Zaenkrat nam ta milost ni bila dana . Ne samo, da sva se morala z možem soočiti z najino stisko, s stisko se sooča tudi hčerka, stara šest let . Včasih je, sploh v zadnjem obdobju, izrazila, da ji je težko, ker nima bratcev in sestric . Ker je zelo družabna deklica, je njenih želja po stikih veliko . Velikokrat obiščemo njene prijateljčke iz vrtca ali izven njega, tudi med tednom. Vendar pa skušava, sploh med tednom,  preceniti, koliko ima zares še energije za druženje, ko je utrujena že od vrtca

Sploh v zadnjem obdobju je hčerka včasih izrazila, da ji je težko, ker nima bratcev in sestric Za prvomajske praznike smo se odločili, da s sabo (prvič) na počitnice vzamemo dve sestrici, hčerkini prijateljici To je bila svojevrstna izkušnja

Najina prva želja je bila, da gremo z družino sestric skupaj na morje Zaradi družbe za hčerko in ker sva si tudi midva (prvič, odkar se je rodila) zaželela dobre družbe. Ker pa seveda nismo mogli vedeti, če je družina pripravljena na to, da gre z nami (tako časovno in finančno kot tudi zato, ker pričakujejo četrto dete), smo jim ponudili možnost, da gresta z nami njihovi dve hčerki, ki po starosti ravno ustrezata najini hčerki ( 9 in 5 let)

Ko je družina sporočila odločitev, da gresta z nami punci, se je mož tega takoj začel veseliti, jaz pa sem bila precej bolj skeptična .Strah me je bilo, kako bova dejansko kos zahtevni nalogi, kako bova lahko odgovorila na čustvene potrebe sestric, ali bo sploh kaj časa za naju, ali ne bova domov prišla bolj utrujena, kot sva šla, itd . Ko je hčerka dan in pol, predno naj bi šli, dobila vročino, se mi je zdelo čisto v redu, da bomo pač ostali doma . Za hip sem čutila  olajšanje . Kot da bil to božji odgovor na moje pomisleke in mi (nam) ne bo treba iti . Zmotila sem se . Dobila sem priložnost, da se soočim z vsemi svojimi strahovi.

Hčerka je bila dejansko že naslednji dan boljša .Odhod smo v dogovoru z zdravnico preložili za en dan in se naslednje dopoldne podali na pot . Vseh pet .

Strah me je bilo, kako bova kos zahtevni nalogi, kako bova lahko odgovorila na čustvene potrebe sestric in ali bo sploh kaj časa za naju.

Pred odhodom sva se z možem o mojih pomislekih in strahovih veliko pogovarjala. Na osnovi tega sva predvidevala, da bodo dekleta prvi, mogoče še drugi dan, zelo vesele, ker bodo skupaj, polne adrenalina, vznemirjene, potem pa bo najverjetneje lahko tudi težko .

Nisva se  zmotila . Veselje je bilo veliko, prav tako velika želja, da se igrajo same . Predvsem prvi, pa tudi drugi dan sva bila povsem nezaželena pri njihovi skupni igri, seveda predvsem s strani najine hčerke, ki sta jo z navdušenjem podprli sestrici. Kar naenkrat sva tudi midva imela veliko časa za naju in se kar nisva čisto dobro znašla. Hkrati pa se nama je to zdelo božansko . Kot ptička na veji . Nič stisk, nič igranja, predvsem pa ne takrat, ko nama ne diši . S hčerko se namreč še vedno veliko igrava, največ pa ji pomeni, da se vsi trije igramo skupaj . Vendar se je kmalu pokazalo, da tako enostavno ne bo šlo .

                            

Že drugi, predvsem pa tretji dan, je hčerka začela vse delati po svoje. Skoraj naju ni več upoštevala oziroma jo je bilo potrebno skoraj za vsako stvar zelo velikokrat prositi, da je naredila, če sploh je . Veliko je bilo tudi joka in hudega nasprotovanja . Ob tem pa še čisti kontrast sestric, ki sta seveda vsako stvar, ki sva ju prosila, takoj naredile.

Večdnevno druženje z dvema deklicama naenkrat je bilo za hčerko povsem nova okoliščina, ki ji sama ni bila kos .

Nekako nisva točno vedela, kaj se dogaja, predvsem pa, kako bi odreagirala (takšno obnašanje je pri njej običajno, ko je utrujena ali lačna) . Nekako sva tipala, se lovila, izrečena je bila tudi kakšna grožnja . Sploh mož je želel tudi z odločnostjo od hčerke zahtevati, da naredi, kar običajno zmore narediti, vendar pa sva se hitro strinjala, da je najverjetneje večdnevno druženje z dvema deklicama naenkrat tudi za hčerko povsem nova okoliščina, ki ji najverjetneje sama ne more biti kos .

Odločila sva se, da bova poskušala mirno vztrajati pri njej, ne odhajati stran in ji ne groziti, četudi je sredi plaže razmetavala po tleh, jokala in jokala in ni želela nič narediti. Prav tako sva se začela igrati z dekleti (vsaj eden od naju), da sva nekoliko porazdelila moči med njimi, vnesla svoje sodelovanje, sveže ideje, hkrati pa sva hčerki približala to, kar ji je domače (igra z nama). S tem sva ji tudi omogočila, da se je lahko obrnila na naju in se pritožila (po tihem povedala, kaj jo teži/moti pri kakšni od deklic pri igri). Počasi je tudi sama poiskala najino bližino, se usedla meni v naročje ali skočila možu v objem. Zadnji dan pa sva ji tudi  omogočila, da je prespala pri meni oz. sta z možem zamenjala postelji.

                            

zelim si sestrico03

Hkrati je bilo tudi na drugi strani, pri sestricah, lepo videti, kako so počasi indirektno pokazale, da si želijo čustvene bližine predvsem z mano. Želele so si dotika, predvsem zvečer, tik predno so zaspale, želele so, da jih umirim in da sem z njimi. Sploh starejša sestrica, ki navzven daje vtis zelo odločne deklice, je zvečer tega stika rabila več.

Počasi je hčerka tudi sama poiskala najino bližino, se usedla meni v naročje ali skočila možu v objem.

Oba z možem sva si sedaj po časovnem zamiku enotna, da je šlo pri našem skupnem petdnevnem druženju za veliko odgovornost, hkrati pa tudi za veliko zaupanje s strani staršev sestric. Zadovoljna sva, da sva se odločila za ta zahteven »projekt« in ga tudi speljala. Da sva poskrbela za stiske tako hčerke kot tudi sestric. Da smo se imeli lepo, da je bilo veliko igrivosti, smeha, sproščenosti in skupne zabave.

Za vse nas je bila to nova izkušnja, ki nam je prinesla nova spoznanja, nama pa tudi novo notranjo moč oz. samozavest, da sva sposobna tudi na tak način odgovoriti na hčerkine potrebe in se ob tem učiti.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.