Lahko odreagiram drugače!

Uredništvo iskreni.net
Petek, 11. april 2008, 9:41
Image

"Že kmalu po tistem, ko sva z Natalijo šla skozi zaslepljeno zaljubljenost, so mi na dan privreli neki domači občutki, ki so me neverjetno vezali - počutil sem se domače", začne Gorazd,

star 40-let doma iz manjše vasice na Gorenjskem, je že 16 let poročen s 38-letno Natalijo, s katero sta po njegovih besedah do nedavnega bila bitke svojih staršev.

"Ko sva se čisto rahlo sprla, je Natalija reagirala ravno tako kot sem si najmanj želel. Moja reakcija pa je bila skoraj vedno umik v neko svoje delo - umaknil sem se v samoto - v svoj svet". Tako sta se Natalija in Gorazd vrtela v začaranem krogu in se lovila kot miš in mačka ter se na ta način skušala prebuditi. To se v resnici ni nikoli zgodilo, saj po vsakem viharju posije sonce in oba sta skušala pozabiti, kaj se je prej dogajalo. A kmalu se je zgodba ponovila. Tega si Gorazd na noben način ni želel, zato si je zadnji dve leti prizadeval in pričel prebirati različne knjige, kjer je tekla beseda o odnosih. Odkril je, da bo pravi odgovor na svoja nejasna početja dobil v svoji primarni družini. "Postalo mi je jasno, da je ključ mojega obnašanja doživljanje otroštva in staršev." Analiziral je svoje otroštvo. Kmalu se mu je klopčič začel odvijati, saj je spoznal, da se je oče vedno, ko sta se z mami kaj sprla, umaknil v vinograd.

Večkrat se je v nesoglasjih počutil nemočnega, vedno pa je imel občutek, da je edini pri hiši, ki lahko stvari uredi, saj se je tako z mamo kot očetom potem pogovarjal o težavah. Gorazd je deloval kot v mirovniški misiji, ki je imela za cilj umiriti čustva. "Živeli smo v povsem normalnem in vzornem - morda navzven idealnem družinskem okolju. Neke nevidne sile pa so nam narekovale, kako naj živimo, se obnašamo,..." Gorazd je ob analizi spoznal, da morda navzven lahko dobi neke iztočnice, zakaj nekaj počne kot počne, ampak ni mu bilo jasno, zakaj so že doma tako počeli. "Ugotovil sem, da je pravi ključ v mojih starših, s katerimi se moram pogovoriti o njihovih čutenjih, njihovem otroštvu ter jih na ta način začutiti." Tako se je Gorazd pred letom dni odpravil k svojima staršema na resen pogovor - pogovor o čutenjih. "Niti približno ne morem opisati koliko moči sem moral zbrati, da sem se odpravil domov in se z staršema pogovarjal o njunem čustvenem doživljanju otroštva, ki sta mi ga na lep način skušala vse življenje prikriti ter prenesti le pozitivne izkušnje".

Pri pogovoru je Gorazd spoznal, da se je oče kot najstareši v številčni družini počutil odgovornega za vse. Delal je ure in ure že kot 6-letni otrok. Absorbiral je vse stiske družine. Kasneje je delal po 12 ur dnevno samo, da si je zgradil hišo ter zagotovil svoji družinici svoj prostor pod soncem. Najbolje se je počutil med tem, ko je gradil hišo in skrbel za svoje starše. V delu se je našel. "Težko opišem vse, o čemur je tekla beseda, vendar med nekajurnim pogovorom sem spoznal, da sta imela moja starša precej težko otroštvo. Začutil sem, da sta oba neizmerno trudila, da bi se njihovi otroci imeli boljše. Začutil sem tudi, da sta se v pehanju za preživetje večkrat pozabila vprašati, kako se pa onadva počutita." Tako se je Gorazdu po tistem dolgem pogovoru začelo razpletati kar samo od sebe. "Spoznal sem, da ne bo konec sveta, če se ne bom po prepiru umaknil v samoto ampak bom vztrajal pri Nataliji." Gorazd je tako našel na nek način ključ, ki ga je želel odkriti. Ključ je v tem, da skušaš sočloveka začutiti in ne le v njem prebujati čustva in reakcije, ki si jih bil vajen od doma - seveda tiste negativne. "Ne znam opisati z besedami kakšno olajšanje je bilo zame začutiti svoja starša, tako, da to priporočam vsakemu, ki ima priliko! - izkoristite to možnost dokler jih še imate."

p.s.: Skoraj vse terapije, ki se ukvarjajo z reševanjem odnosov med partnerjema oz. v družini so si enotne, da vse vzorce - tako pozitivne kot negativne - prenesemo od doma in okolja. S tem, ko jih razvozlamo, tudi najdemo kaj je smisleno prenašati in kaj je povsem nesmisleno. Ne grenite svojega partnerja s stvarmi, ki jih vaši starši niso razrešili !

© Copyright iskreni.net

Vsebina ne odraža uradnega stališča Zavoda iskreni.net, temveč osebno mnenje in izkušnjo piscev.

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Torek, 11. november 2008, 14:00

[size=medium][b]Pozdrav![/b][/size]
Popolnoma se strinjam, da vse težave v odnosih izhajajo iz otroštva. Težko je le, sooččiti se z preteklostjo in zbrati pogum , za pogovor z starši.Tudi sama zbiram ta pogum, ter upam, da mi bo uspelo.

Ponedeljek, 5. julij 2010, 13:30

se strinjam z matejo...tudi jaz še zbiram pogum za pogovor s starši.

Anonymous
Sreda, 7. julij 2010, 16:12

Članek je zelo dober. Resnično. In res moramo ozavestiti, kaj smo prinesli od doma in to razrešiti, da ne morimo ljudi okrog sebe s podzavestnimi dejanji. Ampak včasih se pa žal s starši ne da pogovoriti. Počutijo se napadene, tudi če jim vse poveš na lep način. Včasih moraš rešiti stvari pri sebi, z njimi pa žal ne moreš razčistiti.