Lahko nasveti prijatelju v zakonskih težavah škodijo?

Nedelja, 8. november 2015, 5:08
Image
nasvet01

Ko ima prijateljica ali prijatelj težave v zakonu, mu želimo pomagati in svetovati. Toda kdaj smo res v pomoč in kdaj prej škodujemo kot koristimo?

Odnos ostaja skrivnost

Roko na srce – četudi nam prijatelj, sorodnik ali znanec svoje težave v zakonu opiše v podrobnosti, nam razkrije, kaj čuti in kako razmišlja, je to le košček v kompleksni celoti partnerskega odnosa. Čeprav nam oseba veliko pomeni in bi ji radi takoj priskočili na pomoč s predlogi, je njen oris dogajanja, pa naj bo še tako natančen in prežet z bolečino, zgolj ena plat medalje.

Vidimo in slišimo le eno stran, sploh v primeru, da drugega partnerja ne poznamo, torej ta oseba nima možnosti, da bi predstavila svoja doživljanja, svojo resnico, ki je morda precej drugačna. Tudi če prijateljujemo z obema – bomo res, če vsakemu od njiju pozorno prisluhnemo, vedeli vse in znali podati nasvet, ki bo vsaj ublažil njuno sprtost? Imamo sploh pravico do tega?

Kot prijatelj in zaupnik lahko storimo le to, da stojimo ob strani, a celotnega uvida v nezavedno dinamiko njunega odnosa nikdar ne bomo imeli.

Zavedati se moramo, da je naš domet pomoči omejen, saj celotnega ozadja bolečine pogosto ne poznata niti zakonca sama. Oba branita svoja stališča in pestujeta svojo ranjenost, pravi vzrok pa se lahko skriva v vsem tistem, česar si ne priznata in predelujeta.

Le od njiju je odvisno, koliko bosta prepoznala in razreševala izvorni konflikt, ki sta ga v odnos prenesla že iz svoje preteklosti, tudi iz primarne družine. Kot prijatelj in zaupnik lahko storimo le to, da stojimo ob strani, a celotnega uvida v nezavedno dinamiko njunega odnosa nikdar ne bomo imeli.

Previdno pri svetovanju!

Pri podajanju mnenj, nasvetov in domnevnih rešitev moramo biti zelo previdni, saj lahko osebi, ki se sooča z zakonskimi težavami, nehote škodimo. Kadar koli opazujemo neko situacijo, še posebej druge ljudi in njihove odnose, v resnici izhajamo iz svojega stališča. Ko smo priča partnerskemu zapletu naših prijateljev, se podzavestno vživimo vanj in si predstavljamo, kako bi čutili, razmišljali in odreagirali mi sami.

Seveda želimo pomagati, a naš prijatelj je oseba s svojo osebnostjo, življenjsko potjo, mišljenjem in načrti. On/a torej ni jaz.

Seveda želimo pomagati, a naš prijatelj je oseba s svojo osebnostjo, življenjsko potjo, mišljenjem in načrti. On/a torej ni jaz. Niti za en sam nasvet, ki ga podamo, ni nujno, da bo ustrezal drugi osebi, saj le ona lahko raziskuje, kaj potrebuje v odnosu in kakšne vrednote ima.

Ob seznanitvi s prijateljevo zakonsko krizo se sprašujemo, včasih je to povsem nezavedno, kako bi si rane celili mi in kaj bi ustrezalo nam. Zelo težko, pravzaprav skoraj nemogoče, se v popolnosti vživimo v drugega in njegovo psiho. Vsak nasvet in ideja je torej lahko povsem neprimerna in izkrivljena, saj ni pisana na kožo nikomur drugemu razen nam samim.

Poleg tega pa, čeprav nepričakovano in nehote, s pretiranim svetovanjem lahko celo prizadanemo. Naš prijatelj bo morda dobil vtis, da mu pametujemo ali da ga sodimo, z nenehnim serviranjem rešitev pa ga bomo spravili pod pritisk, ki bo blokiral njegov lasten, svoboden, ustvarjalen in umirjen razmislek.

nasvet02

Kako torej ravnati?

Četudi poznamo le en vidik težav našega prijatelja in ne moremo videti v notranjost njegove duše ter se odločati namesto njega, kaj šele namesto njegovega partnerja, pa lahko kljub temu storimo marsikaj. Prijatelju poudarimo, vendar nežno in nevsiljivo, da mu stojimo ob strani, da se lahko kadarkoli obrne na nas in da smo pripravljeni predvsem na to, da ga poslušamo.

Zgolj površno poslušanje, ne da bi bili v resnici zainteresirani in pozorni, ni enako kot kakovostno poslušanje ter postavljanje pravih vprašanj v pravem trenutku.

Ta vidik prijateljske pomoči je pravzaprav najbolj dragocen, saj zgolj površno poslušanje, ne da bi bili v resnici zainteresirani in pozorni, ni enako kot kakovostno poslušanje ter postavljanje pravih vprašanj v pravem trenutku.

V pomoč smo lahko tudi tako, da podporo izrazimo s pomočjo obrazne mimike, npr. kimanja in zrenja v oči. Prijatelju, ki želi zgolj pripovedovati, ne segajmo v besedo, če ni pripravljen na naše mnenje, mu ga ne ponujajmo. V kolikor pa nas povpraša po našem doumevanju, lahko z njim podelimo tudi naše izkušnje, ki so podobne tisti, v kateri se je trenutno znašel on.

Pomagati ne pomeni, da prijatelja povsem preglasimo s svojim načrtom za reševanje težav, temveč predvsem to, da znamo obmolkniti na pravem mestu in mu dopustiti, da sam začuti, kaj potrebuje, kaj še lahko stori in poleg tega prejme še en, drugačen in objektivnejši vidik o svoji zakonski težavi.

Foto: uloop.com, collegecandy.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana