Ko je težko preboleti carski rez

Thumbnail

Kako se pomiriti s svojo porodno izkušnjo, ki ni bila takšna, kakršno ste si želeli, in se je končala z nepričakovanim carskim rezom?

 

Ko si par zaželi otroka, večina pričakuje, da bo šlo vse lepo in gladko. A resničnost je pogosto drugačna od pričakovanj – pred nepričakovan izziv ali stisko nas lahko postavijo tako sama nosečnost, rojstvo, poporodna depresija kot tudi neplodnost, spontani splav, mrtvorojeni otrok … Takrat se pojavi kriza, ob kateri mnoge ženske doživljajo občutek obupa in osamljenosti. V ZDA so zato ustanovili inštitut Seleni, ki se posveča predvsem duševnemu zdravju in čustveni podpori ženskam, ki se srečujejo s tem stiskami.

Med pogoste stiske mater sodijo tudi težki občutki po nenačrtovanem carskem rezu. Sarah Best, svetovalka z inštituta Seleni, tem ženskam svetuje naslednje:

Mešani občutki so normalni

Zelo običajno je, da ženske po nenačrtovanem carskem rezu v sebi nosijo zelo mešane in pogosto nasprotujoče si občutke. Lahko so presrečne ob tem, da so končno spoznale svojega otročiča, ob tem pa še vedno okrevajo po nepričakovani operaciji. Poleg plazu občutkov – vznemirjenja, strahu, ljubezni, tesnobe, veselja in groze – ki so poznani tudi mnogim novopečenim staršem, lahko doživljate še čustva, ki so specifična za vašo porodno izkušnjo.

Lahko se sprašujete, kaj je šlo narobe in ali bi lahko naredili karkoli drugače, da bi se operaciji izognili. Če vas je skrbelo že prej, kako bo z vami in z vašim otrokom med porodom, lahko še vedno občutite tesnobo, ko pomislite na celotno izkušnjo, čeprav se zavedate, da sta zdaj oba rešena.

 

Podobno je, če ste pred porodom veliko časa posvečali predstavam o vašem idealnem porodu – potem se zdaj počutite oropani za izkušnjo, na kakršno ste upali. Morda ste jezni na zdravnika, ki se je odločil, da vas operira, ali imate občutek krivde, ker niste mogli takoj podojiti otroka.

Razpon možnih odzivov je zelo širok in vse je mogoče razumeti. Naslednji trije predlogi vam lahko pomagajo predelovati vaša čustva, se premakniti naprej v vašem prebolevanju in uživati ob vašem norovorjenčku z večjim mirom v srcu.

1. Priznajte si svoje občutke.

Uprite se skušnjavi (ali predlogom drugih), da bi “že vendar pustila to zadevo za sabo”. Svojih občutkov si ne morete izbrati niti jih ne morete preprosto odmisliti z golo željo, da bi se razblinili. Ljudje vam verjetno govorijo, da “ste lahko srečni, da je z otrokom vse v redu”, a z ignoriranje občutkov, kot so tesnoba, žalost ali jeza, se boste lahko na dolgi rok počutili samo še slabše.

In če ob spominu na svoj porod občutite razočaranje ali druga težka čustva, to še ne pomeni, da svojega otroka ljubite manj, kot ga ljubi mama, ki pravi, da je bil to najlepši dan njenega življenja. Lahko ste istočasno srečni, da imate zdravega otroka, in se ob tem počutite tudi žalostni, jezni, krivi ali celo otopeli, ko pomislite na porod. Bodite iskreni s seboj in z bližnjimi, ki jim zaupate, da boste lahko deležni nege in podpore, ki jo potrebujete.

2. Spoštujte svoje telo.

Mnoge ženske, ki so imeli nenačrtovani carski rez, se počutijo, kot da so zamudile pomembno izkušnjo, ki jo drugi opisujejo kot duhovno ali celo preobražajočo. Še huje, nekatere celo občutijo, da je njihova krivda, da so imele carski rez, ker se niso dovolj hitro odpirale ali ker niso zavrnile medicinskih posegov.

Čeprav teh občutkov ne morete nadzorovati, pa jih lahko prevprašujete. Če opazite, da sebe krivite, si vzemite čas za ozaveščanje in priznanje tega, da je vaše telo opravilo veliko delo, ko je v sebi nosilo in hranilo vašega otroka. Drug način, kako zmanjšati negativno razmišljanje o sebi in hitreje prebolevati, je tudi to, da se zaveste moči, ki je bila potrebna, da ste prestali večjo operacijo in po njej okrevali.

3. Delite svojo zgodbo.

Morda je težko spregovoriti o razočaranju nad lastnim porodom, a potlačenje te občutke samo še okrepi. Lahko poprosite svoje družinske člane in prijatelje, da prisluhnejo vaši porodni zgodbi od začetka do konca. Dajte jim vedeti, da čeprav je za vas pomembno, da govorite tudi o samem poteku poroda, da pa morate ob tem izraziti tudi svoje občutke o tem, ker le tako boste lahko stopili na pot ozdravitve.

Morda se lahko priključite kaki skupini za mamice. Povezovanje z drugimi, še posebej, če ima katera podobno izkušnjo, vam lahko da občutek, da ste razumljeni in da v tem niste sami. Ko boste prepoznali moč in trdoživost v drugih mamah, ju boste začeli zaznavati več tudi v sami sebi.

Če vam je ob misli na to, da bi delili svojo porodno zgodbo, tesnobno ali se tega bojite – ali pa če vas povsem preplavljajo občutki razočaranja, žalosti ali jeze – potem bi vam morda koristilo individualno svetovanje. Terapevt, ki ima izkušnje s težavami in travmami žensk, vam lahko pomaga razviti veščine za soočanje z vsem neprijetnim, kar se bo pojavilo ob raziskovanju in predelovanju vaših občutkov.

Tudi če boste počeli vse te tri stvari, se vaše razočaranje ne bo kar čez noč razblinilo. A s priznavanjem svojih občutkov, s spoštovanjem svojega telesa in z deljenjem porodne zgodbe boste položili temelje na poti k ozdravitvi.

 

Vir: psychologytoday.com
Prevod: Mica Škoberne

Foto: nydailynews.com, pregnancyexercise.co.nz, brunchnews.com  

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja