Kdaj je romantike preveč?

Foto: Shutterstock

Številna partnerska dejanja na prvi pogled delujejo ljubeznivo, vendar se za njimi skrivajo strahovi in negotovosti.

Nenehna pozornost

Nekdo, ki svojega ljubljenega dan za dnem razvaja s komplimenti, se vsak trenutek trudi, da bi bil popoln in vedno na razpolago, je globoko v sebi precej nesproščen.

Čeprav verjetno ni osebe, ki ji ne bi bila všeč partnerjeva pozornost, morda tudi v obliki kakšnega materialnega poklona, pa je na videz pravljično in nadvse romantično vedenje včasih le obrambni mehanizem. Nekdo, ki svojega ljubljenega dan za dnem razvaja s komplimenti, se vsak trenutek trudi, da bi bil popoln in vedno na razpolago, je globoko v sebi precej nesproščen.

Vzroki so seveda lahko različni: od tega, da se tako obnaša zato, ker je partnerju nezvest in ima slabo vest, do občutkov manjvrednosti in nizke samopodobe. Morda je takšno osebo močno strah, da bo ljubljena oseba izgubila zanimanje zanjo, če ne bo vedno popolna, ustrežljiva, pozorna, zabavna in romantična, kar lahko velja tako za moške kot za ženske. Tovrstni kompleks, zavit v osupljivo predanost partnerju, pa se navadno prej ali slej razkrije, saj je značilno predvsem za začetek zveze, ni pa nujno.

Malo morje razlogov

Obstajajo pari, ki so v zvezi že dolgo časa, pri katerih je vedno eden od partnerjev tisti, ki do onemoglosti razvaja, drugi pa to bolj ali manj sproščeno sprejema. V ozadju je lahko marsikaj, tudi podedovanje vzorcev iz primarne družine, v kateri je bilo denimo samoumevno, da je žena vedno postorila vse, medtem ko je mož pred televizijskim zaslonom čakal na večerjo. Med opazovanjem takšnega odnosa pa se je njuna hči naučila, da je ženska tista, ki mora poskrbeti za partnerja.

Razreševanje dinamike prekomernega zasipanja s pozornostjo je odvisno od iskrenosti med partnerjema in zmožnosti odpiranja bolečih tem, ki zvezo korenito spremenijo, včasih tudi končajo.

Seveda je možna tudi obratna situacija: moški, ki ženo zasipa z darili in pozornostjo, ker se je tega naučil od svojega očeta, bodisi osvajalca s slabo vestjo, ki se je rad prikupil na vse mogoče načine, ali pa je bil neprepričan vase in je menil, da mora storiti vse, da ga žena ne bo zapustila.

To, ali bo par kdaj prepoznal tovrstno dinamiko in jo začel razreševati, je odvisno od tega, kako iskrena sta partnerja med sabo in koliko sta pripravljena na odpiranje tem, ki so lahko precej boleče in njuno zvezo korenito spremenijo, v nekaterih primerih pa tudi končajo.

Svetovanje ali podcenjevanje?

Kdaj je dajanje dobronamernih nasvetov v takem odnosu smiselno ter ljubeče in kdaj se sprevrže v pokroviteljstvo? Med obema načinoma je včasih tanka meja, ločujejo pa ju pogostost, stalno serviranje nasvetov, če partner zanje ni prosil, je lahko zelo moteče in razumljeno tudi kot žalitev, čustveni naboj in siceršnji odnos med partnerjema.

Iskanje kompromisa naj bi bila krona srečnega partnerstva, a ne za vsako ceno in ne, če oba partnerja nimata priložnosti, da bi lahko izrazila svoje nestrinjanje in nezadovoljstvo.

Svetovanje, ki je podano iskreno in s spoštovanjem, je nekaj popolnoma drugega kot vsiljevanje svojih mnenj, ki se zdi nedolžno, vendar se v njem skriva dvom v partnerjevo sposobnost, kar pa lahko močno prizadene.

Nasveti lahko tudi popestrijo in obogatijo odnos, saj doprinesejo zanimiv preplet idej ter združitev različnih pogledov. Vseeno moramo biti previdni, saj se nihče ne želi počutiti nevedno, okarano in nesposobno.

Večno strinjanje

Iskanje kompromisa naj bi bila krona srečnega partnerstva, vendar ne za vsako ceno in ne, če oba partnerja nimata priložnosti, da bi lahko izrazila svoje nestrinjanje in nezadovoljstvo. Kimanje partnerju in odobravanje vsega, tudi v primerih, ko nekomu sploh ni do tega in ob tem požira slabo voljo, očitke in drugačne želje, pač ni iskreno.

»Poglej ju, nikdar se ne skregata.« Tovrstna ubranost je v resnici lahko le vljudnostna maska za javnost, v globini katere kar vre od neizgovorjene bolečine.

Seveda je včasih bolje nekoliko popustiti, a ne, dokler partnerja drug drugemu ne omogočita, da lahko spregovorita, se počutita slišana in upoštevana. Nemalo je parov, ki na prvi pogled delujejo usklajeno in jim drugi celo zavidajo, češ poglej ju, nikdar se ne skregata, a tovrstna ubranost je v resnici lahko le vljudnostna maska za javnost, v globini katere pa kar vre od neizgovorjene bolečine.

Istočasno povezana, a ločena

Iskanje skupne poti, uresničevanje hrepenenj in potreb je želja vsakega para, a pot do tja ni idealistična, saj pravijo, da pari, ki se vsaj občasno, vendar s spoštljivostjo in sočutjem, ne sporečejo, oziroma si ne priznajo nasprotja interesov, pravzaprav lažejo samim sebi. Če imate torej drugačno mnenje, pogled kot partner, če čutite, da se v določenih stvareh nikakor ne morete strinjate z njim, to tudi povejte.

Drug drugemu v resnici ne moremo brati misli in ključ do ubranega sporazumevanja ni v prisilnem popuščanju in tlačenju lastnih potreb zgolj zato, da bomo imeli mir in se nam ne bo treba ubadati z diskusijo, temveč v priznanju drugačnosti. Nemalo parov namreč pozablja na to, da sta lahko istočasno močno povezana, a hkrati tudi ločena posameznika s svojimi sanjami, vrednotami, hobiji in željami, ki pa s partnerjevimi niso vedno stoodstotno usklajeni. In tako je tudi prav.

 

Foto: bet.com, mysheenvillage.com, listen-hard.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja