Idealno je, da se dojenje nadaljuje, dokler otrok potrebe po tem ne preraste. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da se dojenje ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljuje do dopolnjenega drugega leta ali dlje.
Pogosto slišimo, da je treba z dojenjem prenehati do odhoda v službo oz. izteka porodniškega dopusta ali pa da materino mleko po prvem letu starosti nima nobene vrednosti, kar nikakor ne drži. Idealno je, da se dojenje nadaljuje, dokler otrok potrebe po tem ne preraste. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da se dojenje ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljuje do dopolnjenega drugega leta ali dlje. Dokazano je, da prezgodnje odstavljanje prinaša znatna tveganja tako za zdravje matere kot otroka. Raziskave so potrdile, da pri človeku do naravnega odstavljanja pride pri starosti od dveh do sedmih let. V idealnem primeru je odstavljanje postopen, dlje časa trajajoč proces.
Prezgodnje odstavljanje prinaša znatna tveganja tako za zdravje matere kot otroka.
Ni dokazov, da je treba otroka odstaviti pri določeni starosti. Kot pri ostalih razvojnih mejnikih se otroci odstavijo, ko so za to fizično in psihično pripravljeni. Pri nenadni popolni odstavitvi je otrok izpostavljen tveganju, da bo zbolel za nalezljivimi boleznimi, dehidraciji, podhranjenosti in psihični travmi, kot je občutek zapuščenosti.
Materino mleko je za malčka pomembno tudi s stališča hranilne vrednosti. Sestava materinega mleka se nenehno spreminja. Po prvem letu se poveča količina dolgoverižnih maščobnih kislin, ki so ključne za rast in delovanje možganov in živčnega sistema. Čeprav doječi se malčki lahko zaužijejo manj materinega mleka, raziskave kažejo, da povečane koncentracije dolgoverižnih maščobnih kislin zagotavljajo zadosten vnos. Uživanje omenjenih maščobnih kislin je optimalno, saj se pri človeku razvoj možganov nadaljuje v otroštvu.
Sestava materinega mleka se nenehno spreminja.
Novejše študije so pokazale, da se s trajanjem dojenja povečujejo tudi drugi zaščitni učinki dojenja, kot sta preprečevanje debelosti in drugih bolezni. Ko se število podojev naravno zmanjša in se bliža odstavitev, količina protiteles v materinem mleku naraste.
Zaščitne snovi v materinem mleku otroka ščitijo pred boleznimi in spodbujajo razvoj imunskega sistema. Dojeni otroci obolevajo za manj vrstami bolezni in okrevajo hitreje kot nedojeni vrstniki.
Dojenje pozitivno vpliva tudi na materino počutje in zdravje (dolgoročna zaščita pred predmenopavzalnim rakom na dojki, rakom na jajčnikih in osteoporozo). S povečanjem skupnega časa trajanja dojenja bi se po ocenah ene od študij visoka stopnja raka na dojki v zahodnem svetu lahko zmanjšala skoraj za polovico.
Dojeni otroci obolevajo za manj vrstami bolezni in okrevajo hitreje kot nedojeni vrstniki.
Dojenje je več kot samo materino mleko. Med materjo in otrokom ustvarja bližino, ki otroku zagotavlja čustveno stabilnost v času hitre rasti in razvoja; za utrujenega, vznemirjenega, bolnega ali poškodovanega malčka pa je običajno tudi najboljša tolažba. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, saj se odstavi, ko je za to razvojno pripravljen.
Več o tem: Tako »velik«, pa se še kar doji
Alenka Benedik je mama treh dojenih otrok, svetovalka za dojenje (IBCLC) in nošenje, prevajalka in dula
Foto: todaysparent.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
