Dobronamerni komentarji. Pripombe. Pogledi izpod čela. O vzgoji, vrtcu, dojenju, številu otrok. Kateri starš jih ne pozna?
Kadar sem do otrok odločna, jih zatiram, kadar sem blaga, jih razvajam. Karkoli storim, se nekomu zdi narobe. In mi to tudi pove.
Da smo obdani s kritiko, me je zadelo med poslušanjem prijateljic. Primer je čisto vsakdanji. Mame, ki dojimo, pogosto čutimo, kako pri dojenju ne dobivamo dovolj podpore. Mame, ki ne morejo dojiti, pa so prizadete ob poslušanju ravno nasprotnih komentarjev, o škodi, ki jo povzročajo otroku. Seveda nikogar ne zanima, zakaj dojimo ali ne. Nihče nima časa poslušati, vsi pa najdejo čas za površno kritiko. Ker smo starši pogosto negotovi, smo toliko bolj občutljivi. Zakaj nam preprosto ne dajo miru?!
Karkoli storim, se nekomu zdi narobe. In mi to tudi pove.
Sama sem hvaležna mami in tašči, ki me kot mamo v veliki meri podpirata. Morda si včasih mislita svoje, vendar sta toliko uvidevni, da mnenje navadno ohranita zase. Zelo dobro se spomnim blagodejnega občutka, ko v negotovih trenutkih ob prvem otroku namesto morja nasvetov slišiš: Zaupamo vate! Zmoreš!
A kaj, ko mama in tašča nista edini. Vedno znova se v bližini najde kakšen pametnjakovič, ki me kot mamo – po domače – “šimfa”.
Vdih – izdih. Štejem do deset. Zakaj mi ob komentarjih tako naraste pritisk? Ljudje, ki me kritizirajo, izražajo svoje mnenje in pogled, ki se z mojim sklada ali pa tudi ne. Njihove besede v resnici ničesar ne povedo o meni kot o mami. Zakaj me potem tako razburijo?
Kritika ni napad, čeprav jo pogosto tako doživljam. Je mnenje.
Še en vdih – izdih. Če dobro razmislim, moram začeti drugače. Kritika ni napad, čeprav jo pogosto tako doživljam. Je mnenje. Včasih izraženo ob napačnem trenutku ali na neprimeren način, pa vendar nič drugega kot mnenje.
Predvsem pa je kritika priložnost za rast in učenje.
Ob njej se učim ponižnosti. Priznam, tudi jaz delam napake. In sem hvaležna, kadar me nanje kdo opozori, čeprav mi takrat ni pri duši niti najmanj prijetno.
Ob kritiki lahko razmislim o lastnih vrednotah. Zakaj ravnam tako, kot ravnam? Sem zašla s prave poti ali stojim za svojimi dejanji? Včasih popravim smer plovbe, včasih pa sem samo hvaležna, da delam dobro.
Kritika je trening smisla za humor – enega glavnih orožij svetnikov. »Koliko časa bom še dojila? Še približno pet minut.« Priložnost za smeh vedno pride prav!
Kritika je predvsem priložnost za rast in učenje.
Predvsem pa ob kritiki urim svoj notranji mir. Ne, nimam je rada. A sem zanjo hvaležna. Ker se ob njej učim, kako ohranjati mirno srce in dobronameren pogled.
Zato me kar kritizirajte. Kar imejte pripombe! Ne bo mi lahko. Včasih me bo zbodlo, včasih zabolelo. A k sreči imam vse življenje za urjenje, kako sprejeti kritiko in ob njej rasti. Učiteljev mi zlepa ne bo zmanjkalo.
Morda se bom nekoč, ko bom že sivolasa dama, ob pripombah lahko le iskreno zasmejala. In svojim otrokom in vnukom zašepetala: »Dobro ti gre! Zmoreš!«
Foto: dailysignal.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!