Kako reagiramo na slabe lastnosti zakonca?

Mojca Koren Lapajne
Sreda, 2. november 2016, 5:41
Image
reakcije v zakonu
V začetku najine zveze sva drugemu predstavljala ideal. Drug drugemu sva bila popolna resničnost sanjskih predstav.

Čez čas, ko so se hormoni umirili in sva se začela bolje spoznavati, sva med nama odkrivala razlike. Toda te so bile predvsem take, ki so drug drugega navduševale.

Že pred poroko pa sva drug pri drugem odkrila tudi stvari in lastnosti, ki so naju motile. Nekatere sva sprejela, pri drugih sva se spremenila, pri tretjih pa naivno verjela, da bodo pač s časom »izginile«.

A niso. Kvečjemu so se po poroki, po življenju v skupnem gospodinjstvu in po rojstvu otrok potencirale. Še huje, pojavljale so se nove lastnosti in navade, s katerimi drug drugega spravljava do točke, kjer se morava uriti v potrpežljivosti in sprejemanju.

Drugačen pogled na napake zakonca

Nihče ni popoln. Vsak ima lastnosti, ki so mu pri sebi všeč in tiste, ki so mu manj všeč. Prav tako je z lastnostmi zakonca – nekatere vidimo kot dobre, nekatere kot slabše. In  namesto, da bi pisali sezname dobrih in slabih strani zakonca ter o njih razpravljali, jih tehtali ter na eni strani hvalili in na drugi kritizirali, obstaja boljša rešitev.

Svojo izkušnjo, ki ji je rešila zakon, je zapisala mamica Becky Zerbe. Pred leti je v obupu spakirala svoje stvari in otroka ter odšla k svojim staršem. Pri možu jo je motilo toliko stvari, da enostavno ni več videla načina, s katerim bi rešila njun zakon. Njena mati ji je ponudila pomoč in podporo, vendar pod pogojem, da poskusi še eno stvar.

Tako je morala Becky na materino željo napisati seznam stvari, ki jo motijo na svojemu možu. Priznava, da je bil dolg seznam napisan v zelo kratkem času. Nato je njena mati po sredini navzdol potegnila črto in ji naročila, naj poleg vsake moževe moteče lastnosti ali motečega obnašanja napiše še svoje reakcije ob moževih lastnostih.

V zakonu nismo odgovorni zgolj za lastna dejanja, temveč tudi za svoje reakcije na dejanja zakonca.

Ko je seznam dokončala in ga znova prebrala, je bila nad lastnimi odzivi razočarana:

  • jočem,
  • jezna sem,
  • želim si, da bi se poročila s kom drugim,
  • ignoriram ga, tiho sem,
  • čutim, da sem predobra zanj,
  • kričim nanj,
  • grozim mu z odhodom,
  • podcenjujem ga,
  • kritiziram ga,
  • primerjam ga z drugimi.

Nato je njena mati vzela škarje in list prerezala po črti, ki je ločila moževe lastnosti ter njene odzive. Slednje ji je vrnila ter jo prosila, naj pusti otroka in prtljago ter se vrne domov, kjer naj v miru in iskrenosti s seboj prebere svoj seznam reakcij in obnašanja.

Becky priznava, da je bil brez moževih motečih lastnosti na levi strani njen seznam videti še bolj grozen. Bil je poln primerov slabega vedenja, sramotnega obnašanja in nekonstruktivnega reševanja težav.

Ugotovila je, da je ob tem seznamu seznam moževih slabih lastnosti pravzaprav izgledal prav dobro. Začela je spreminjati sebe in v zakonu so se začele dogajati pozitivne spremembe. Spoznala je, da v zakonu nismo odgovorni zgolj za lastna dejanja, temveč tudi za svoje reakcije na dejanja zakonca.

Njena zgodba je lahko dober navdih za iskren pogovor s samim seboj. Vidimo samo napake zakonca ali se zavedamo, da prav toliko k odnosu prispevamo sami? Se znamo spoštljivo odzvati na besede ali dejanja, s katerimi se ne strinjamo?

Ob tem pa se moramo zavedati, da naš zakonec ne bo nikoli popolna slika naših želja in pričakovanj. Lahko pa ga vedno popolnoma spoštljivo sprejmemo z vsem, kar njegovo osebnost sestavlja.

V zakonu nismo odgovorni zgolj za lastna dejanja, temveč tudi za svoje reakcije na dejanja zakonca.

Foto: empoweringnrg.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem