Kako prvi dnevi po rojstvu vplivajo na zdravje za vse življenje?

Eva Markovič
Ponedeljek, 11. april 2016, 5:37
Image
po porodu1
Kako velik vpliv imajo porod in prvi tedni življenja na verjetnost, da bo imel otrok astmo, preobčutljivost na gluten ali težave s kožo? Najnovejše znanstvene raziskave pravijo, da precejšen.

V svetovni uspešnici Čarobno črevesje (Mladinska knjiga, 2015) mlada nemška mikrobiologinja in zdravnica Giulia Enders med drugim spregovori o tem, kako življenjskega pomena je za zdravje otroka porod, pri katerem se dojenček »okopa v koktajlu maminih bakterij«. Raziskave namreč kažejo, da vaginalni porod v primerjavi s carskim rezom drastično zmanjša možnosti za razvoj določenih bolezni in alergij.

Endersova svojo knjigo začne s stavkom: »Rodila sem se s carskim rezom in nisem se mogla dojiti. Tako sem že ob rojstvu postala zgleden primerek za črevesne zgode in nezgode 21. stoletja. Če bi že takrat vedela kaj več o črevesju, bi lahko kar takoj pobrala stave o tem, katere bolezni me bodo z leti osrečevale.«

V porodnem kanalu otroka ovije plašč iz koristnih bakterij

Otrok v maternici raste v sterilnem okolju, kakršnega po rojstvu ni deležen nikoli več. Materino črevesje in pljuča namreč prefiltrirajo vse snovi, ki pridejo do njega. Endersova duhovito opiše, da smo v maternici »čistejši od operacijske mize po generalni dezinfekciji«.

Čim se ob porodu plodnik predre, se v otroku začnejo naseljevati mikroorganizmi. »Če smo bili še malo prej bitje s 100 odstotki človeških celic, se v nas že kmalu naseli toliko mikroorganizmov, da smo glede na skupno število celic samo še 10-odstotno človek in 90-odstotno skupek mikrobov,« pravi Endersova. (Seveda pa so naše človeške celice precej večje od celic naših sostanovalcev.)

Raziskave nenehno potrjujejo, kako so prvi tedni življenja, v katerih si nabiramo prvi izbor bakterij, pomembni za imunski sistem. Nekateri domnevajo, da analiza presnovkov naših črevesnih bakterij že tri tedne po rojstvu lahko napove, ali bomo imeli povečano tveganje za alergije, astmo ali nevrodermitis.

Ob vaginalnem porodu otrok najprej pride v stik z materino vaginalno zaščitno floro, kar je zanj ključnega pomena. V porodnem kanalu namreč vlada izjemno stroga selekcija – v njem se izoblikuje »koristni plašč iz bakterij, ki se kot zaščita ovije okoli čistega otrokovega telesa«.

Bakterije, ki se v nas naselijo ob rojstvu, vplivajo na naše zdravje

Zakaj je to tako pomembno? Giulia Enders piše: »Prvi prebivalci, ki se nam naselijo v črevesje, položijo pomembne temelje za prihodnji razvoj celotnega telesa. Raziskave nenehno potrjujejo, kako so prvi tedni življenja, v katerih si nabiramo prvi izbor bakterij, pomembni za imunski sistem. Nekateri domnevajo, da analiza presnovkov naših črevesnih bakterij že tri tedne po rojstvu lahko napove, ali bomo imeli povečano tveganje za alergije, astmo ali nevrodermitis

Ali z drugimi besedami: Dojenčki, ki se rodijo vaginalno, že pri porodu padejo v »probiotični čarobni napoj«.

Geni načrtujejo naše telo, nimajo pa glavne besede pri odločanju o zastopanosti mikrobov v našem telesu. Endersova opozarja, da imata enojajčna dvojčka sicer enake gene, vendar različno sestavo bakterij, na katero vpliva njun življenjski slog, prehrana, hobiji, pa tudi to, kako sta se rodila in s čim sta prišla v stik takoj po rojstvu.

Carski rez: Namesto materinih mikrobov mikrobi tujcev

Otroci, ki se rodijo s carskih rezom, namesto z bakterijami materinega porodnega kanala pridejo v prvih trenutkih po rojstvu v stik s kožo drugih ljudi. Njihova črevesna flora se zato sestavi na popolnoma drugačen način kot pri otrocih, ki najprej pridejo v stik z mikroorganizmi, ki so jim poznani.

Ker kožna flora ni tako strogo regulirana kot flora v porodnem kanalu, so novorojenčki izpostavljeni številnim bakterijam, ki jim njihov imunski sistem ni kos.

»Otroci, rojeni s carskim rezom, potrebujejo lahko več mesecev, preden se jim ustalijo normalne črevesne bakterije,« piše Endersova. Nekatere študije kažejo tudi, da imajo takšni otroci povečano tveganje za razvoj alergij in astme.                          

Kako omiliti posledice carskega reza?

Carskemu rezu se včasih ni mogoče izogniti. Kaj lahko storimo, da omilimo njegove posledice?

Mikrobiologinja in obporodna spremljevalka Špela Peternel poudarja, kako pomembno je, da otrok kljub carskemu rezu čim prej pride v stik z materinimi oz. vsaj z očetovimi mikroorganizmi:

»V primeru carskega reza, kjer pri nas žal še vedno ne omogočajo takojšnjega stika mame in otroka, je pomembno, da je otrok v kožnem stiku z očetom, in tako dobi njegove mikroorganizme.«

 

po porodu2

Otroci, rojeni s carskim rezom, potrebujejo dalj časa za vzpostavitev svoje črevesne flore. A Endersova opozarja, da po sedmem letu starosti skoraj ni več mogoče zaznati razlik med črevesno floro otrok, rojenih vaginalno, in tistih, ki so se rodili s carskim rezom. Takrat se namreč zaključi zgodnja faza, v kateri imamo največji vpliv na razvoj imunskega sistema.

Drugi čarobni napoj: materino mleko

Rojstvo pomembno vpliva na razvoj otrokovega imunskega sistema, a zgodba se nadaljuje z dojenjem. To namreč spodbudi točno določene mikrobe v naši črevesni flori, predvsem bifidobakterije, ki sooblikujejo naše kasnejše telesne funkcije, predvsem imunski sistem in presnovo.

Endersova piše: »Otrok, ki ima v prvem letu življenja premalo bifidobakterij v črevesju, bo imel pozneje v življenju z večjo verjetnostjo čezmerno telesno težo kakor tisti, ki ima teh bakterij veliko.«

Endersova omenja tudi raziskave, ki kažejo, da dojenje med drugim zmanjšuje tveganje za preobčutljivost na gluten, hkrati pa otroka preskrbi z delom materinega imunskega sistema in tako zvišuje njegovo odpornost.

Otrok po rojstvu potrebuje mamino naročje in kožni stik

Obporodna spremljevalka Špela Peternel kot mikrobiologinja že dolga leta opozarja, kako pomembno je, s kakšnimi mikroorganizmi otrok pride v stik ob rojstvu in v prvih tednih življenja. Kot mama in dula pa mikrobiološkim znanstvenim razlagam dodaja še en, za zdravje otroka izjemno pomemben vidik.

»Otrok se devet mesecev razvija v nežnem in toplem objemu materinega trebuha, kjer se počuti varno in ljubljeno. Nato pa se nekega dne svet okoli njega začne krčiti in ga iztisne ven, v suho, glasno, hladno in svetlo sobo, v kateri je polno različnih vonjav in tujih ljudi. Pozna le glas in vonj svoje mame. Le v njenem objemu se počuti varno in zaščiteno, kot se je počutil v njenem trebuhu. Zato tudi po porodu otrok potrebuje predvsem mamo, njeno naročje, kožni stik z njo in veliko časa in miru, da se spoznata in se skupaj naučita, kako se doji.«

 

po porodu

Miren in lep porod vpliva na umirjenost otroka

V teh dneh otrok vzpostavlja zaupanje, da bo zanj vedno dobro poskrbljeno. Zato je zelo pomembno, kakšne so njegove prve izkušnje. Lahko zaupa mami? Se ob njej počuti varno?

»Kot mama in dula opažam, da so otroci, ki so bili na svet sprejeti nežno, v mirnem okolju, brez nepotrebnih medicinskih intervencij, po porodu bistveno bolj mirni,« pravi Špela Peternel.

»Mamice, ki so prej že imele otroke in imajo nato mirno in nežno izkušnjo poroda, me pogosto kličejo, če je res normalno, da otroci ne jokajo. Seveda je normalno, čeprav tega, da novorojenčki niso razdraženi in ne jokajo, nismo več navajeni. Ob umirjenih otrocih so mirne tudi mame, ki zato lažje in nežnejše skrbijo zanje ... Tako se krog sklene.«

Špela Peternel je prepričana, da se otroci, ki so na svet prišli v umirjenem okolju, tudi kasneje v življenju lažje soočajo s stresnimi situacijami. »Seveda lahko marsikaj nadoknadimo tudi po porodu,« dodaja, »a se moramo za to truditi. Ob lepem in umirjenem začetku pa to pride samo po sebi, brez posebnega truda.«

Vir: Giulia Enders. Čarobno črevesje. Prev. Aleš Učakar. Ljubljana: Mladinska knjiga 2015.

Foto: noahsdad.com, hitwallpaper.com, images.wisegeek.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor