Kako primeren je vrtec za najmlajše?

Uredništvo iskreni.net
Ponedeljek, 14. september 2015, 16:00
Image
vrtec malcki

Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek je v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija zatrdila, da je otrok pri enem letu starosti primeren za vstop v vrtec. Ali to res drži? Kakšna je izkušnja tujine?

Novo šolsko leto se ni začelo samo za šolarje, temveč tudi za predšolske otroke, ki obiskujejo vrtec. Začetek novega leta v šoli in vrtcu pa vsako leto prinese tudi različne medijske prispevke, v katerih strokovnjaki staršem delijo nasvete, kako s čim manj nevšečnosti preživeti prve dni.

Stiske in »tolažbe« ob vstopu otrok v vrtec

Nevšečnosti prvih vrtčevskih dni pa mnogi še predobro poznamo: Jok in upiranje otroka ter nemalokrat tudi tesnoba in občutek nemoči mamice ali očka, ki svojega malčka predaja v roke vzgojiteljice. Mnogi starši sumijo, da očitno nekaj »ne štima«.

A »tolažbe«, ki jo ob tem nudijo različni strokovnjaki, ne manjka. Letos je tako denimo razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek, predavateljica na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je vpeta tudi v oblikovanje šolskih in vrtčevskih politik, v oddaji Dobro jutro zatrdila, da je starost enega leta z razvojno-psihološkega vidika gledano na splošno primerna za vstop v institucionalizirano varstvo.

Poglejmo, kako priznani tuji strokovnjaki ocenjujejo primernost za vstop v vrtec v zgodnji otroški dobi.

Ključna je dosledna čustvena skrb

Otrokov razvoj je v veliki meri določen s kakovostjo čustvenega stika med njim in njegovim skrbnikom.

Zanimiv primer je Nizozemska, kjer otroci v jasli vstopajo še bolj zgodaj – s šestimi tedni. Nizozemska psihologinja Marilse Eerkens je kritična do te prakse. V svoji knjigi Le kaj počnemo z dojenčkom?, ki je v nizozemski javnosti doživela velik odmev, je pojasnila, od kod njena kritika.

Od spočetja do dopolnjenega drugega leta starosti se razvije kar 80 odstotkov človekovih možganov. Ta razvoj je v veliki meri odvisen od čustvene pozornosti, ki jo otrok dobi. Rečeno z drugimi besedami: Otrokov razvoj je v veliki meri določen s kakovostjo čustvenega stika med njim in njegovim skrbnikom.

Otrok torej v prvih dveh letih potrebuje dosledno fizično in čustveno skrb. Takrat se namreč izgrajujejo temelji možganov in temelji stresnega sistema organizma. Boljša, kot je naša povezava z dojenčkom in malčkom, boljše se bo razvijal njegov stresni sistem.

Teorija navezanosti odpira vprašanja o koristnosti vrtca v najzgodnejši dobi

Kot smo videli, raziskave možganov ugotavljajo, da igrajo ljubeči, spodbujajoči, stabilni in varni odnosi v prvih letih otrokovega življenja ključno vlogo. Te raziskave potrjujejo teorijo navezanosti, ki jo je v 50. letih prejšnjega stoletja razvil angleški psiholog, psihiater in psihoanalitik John Bowlby.

Teorija navezanosti govori o tem, da so čustveni odnosi, ki jih otroci spletajo v prvih mesecih in letih življenja s svojimi skrbniki (v prvi vrsti z materjo), odločilnega pomena za njihov nadaljnji razvoj. Če skrbniki znajo primerno odgovoriti na otrokovo prirojeno potrebo po kontaktu, bo otrok razvil osnovno zaupanje, ki mu bo koristilo celo življenje.

Leta 2006 je sir Richard Bowlby, sin Johna Bowlbyja, skupaj s še 110 uglednimi znanstveniki v pismu, ki ga je objavil angleški časopis The Daily Telegraph, pozval k javni debati o tem, ali je koristno, da so otroci, mlajši od treh let, zaupani v varstvo nekomu, na katerega niso navezani.

malcek joka

Najbolj občutljiv čas otrokovega razvoja so prva tri leta njegovega življenja, ki pa utegnejo z obiskovanjem vrtca biti tudi zelo stresna.

Omenjeno pismo, ki mu je Bowlby priložil še dokument, v katerem podaja izsledke raziskav in svoje argumente v prid ponovnemu razmisleku glede obiskovanja vrtcev za najmlajše, je poslal 30 vodilnim svetovnim znanstvenikom in večina izmed njih je Bowlbyjeva prizadevanja podprla.

»Dosledna, nepretrgana skrb starša ali osebe, ki ji otrok zaupa, je ključna za zagotavljanje varnega in skrbnega okolja dojenčkom in malčkom,« piše v pismu in nadaljuje, »Raziskave kažejo na to, da njegova odsotnost lahko vodi do vedenjskih motenj.« Najbolj občutljiv čas otrokovega razvoja so prva tri leta njegovega življenja, ki pa utegnejo z obiskovanjem vrtca biti tudi zelo stresna. Vsaj tako kažejo raziskave.

Povišan nivo stresnega hormona kortizola v krvi vrtčevskih otrok

Številne raziskave so ugotovile, da imajo otroci ob obisku vrtca v krvi povišan nivo stresnega hormona kortizola, ki se tekom dneva še poviša. Pri otrocih, ki ostajajo v domačem varstvu, je nivo v normalnih vrednostih. Poleg tega so raziskave ugotovile tudi, da se nivo kortizola v krvi najbolj poviša otrokom, ki so stari manj kot 36 mesecev.

Nekateri avtorji ugibajo, da so vzrok povišanemu nivoju kortizola v krvi stresni odnosi, ki so jim otroci podvrženi v skupinah. Ti pa nikakor ne morejo odgovoriti na otrokovo prirojeno potrebo po varnem in sprejemajočem okolju v teh zgodnjih letih.

Poleg tega Penelope Leach, ena izmed vodilnih otroških razvojnih psihologinj, v nedavni raziskavi ugotavlja, da imajo otroci, ki so v institucionaliziranem varstvu, manj možnosti za uspešno opravljanje razvojnih testov, kot pa njihovi vrstniki, ki otroštvo preživljajo v varstvu matere ali svoje varuške.

Tujina se sprašuje, kaj pa pri nas?

Na podlagi rezultatov raziskav možganov, ki jih je v omenjeni knjigi obelodanila Eerkensonova, in ob ponovnem razmisleku o teoriji navezanosti, je na Nizozemskem prišlo do javne debate o tem, ali je obiskovanje vrtca za otroke, mlajše od treh let, sploh koristno.

To vprašanje je bilo vključeno tudi v t. i. nacionalno znanstveno agendo. To pomeni, da se bodo s tem vprašanjem ukvarjali znanstveniki pod okriljem nizozemske vlade.

Kaj pa pri nas? Če odmislim debate »vrtec – da ali ne« med starši na različnih forumih, resne in odmevnejše razprave o koristnosti vrtca v prvih letih med strokovnjaki, starši in tistimi, ki oblikujejo državne politike na tem področju, pač ni.

Črno-bela zgodba? Ne. Toda …

Čeprav ima obiskovanje vrtca najmlajših tudi svoje prednosti, je ponoven razmislek o njem vsekakor vreden naše pozornosti.

Kot pravi že omenjeni sir Richard Bowlby: »Ne trdim, da so vse jasli in vsi vrtci slabi, tako kot ne trdim, da so vse matere popolne. Hočem pa povedati, da je za jasli in vrtce veliko težje ustvariti okolje, v katerem se bo otrok čustveno normalno razvijal, kot pa to lahko stori otrokova mati ali v njeni odsotnosti otrokov oče, babica, dedek ali otrokova varuška.«

Viri: intermediair.nltelegraph.co.uknatuurlijkouderschap.org

Vermeer, H.J., & van Ijzerdoorn, M.H.: Children’s elevated cortisol levels at daycare: A review and meta-analysis, Early Childhood Research Quarterly 21 (2006) 390–401.

Foto: newamsterdamschool.org

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem