Kako naj preneham vpiti na otroke?

Mica Škoberne
Torek, 9. september 2014, 0:43
Image
vpitje4

Nočem vpiti na svoje otroke, a ne znam drugače. Je sploh mogoče drugače? Je sploh že komu uspelo? Dve mami, ki jima je, svetujeta ...

Po članku o tem, zakaj vpitje ni dober starševski prijem Je vpitje sodobna šiba?, nadaljujemo serijo člankov o vpitju z nasveti, kako prenehati.

»Večina staršev, ki kriči na svoje otroke, si želi, da tega ne bi počeli, vendar ne vejo, kako drugače pridobiti otrokovo pozornost. Kot starši jih moramo učiti in vzgajati, torej moramo doseči, da nas bodo slišali. In težko je verjeti, da jim vse skupaj škodi, saj nas tako ali tako komaj slišijo, še z očmi ob tem zavijajo. In seveda jim je jasno, da jih imamo radi. Ni res?

Ni. Resnica je, da so ob vpitju otroci prestrašeni. Njihova srca se ob tem za nas zapirajo. Ko kričimo, se v otrocih vzbudi odziv boja, bega ali otrplosti, v katerem niso dovzetni za učenje – ne glede na to, kaj jim skušamo dopovedati. Pravzaprav se učijo, naj nas ne poslušajo, dokler imamo povzdignjen glas.

Če se zdi, da otroka ob tem ni strah, je to znak, da je doživel že toliko vpitja, da je razvil obrambni mehanizem proti njemu – in proti vam. Neželen rezultat pa je otrok, ki se še slabše obnaša.

Ne glede na to, ali to kažejo ali ne, naša jeza otroke odriva proč. Če nanje vpijemo, bodo skoraj zagotovo kot najstniki nedostopni, v konfliktih bodo tudi sami kričali. In ko se otroška srca za nas zaprejo, postanejo bolj dovzetna za vrstniške vplive. Izgubimo vpliv nanje ravno takrat, ko bi ga najbolj potrebovali.«

Takole je razloge, zakaj se je vpitju na otroke smiselno odpovedati, povzela terapevtka dr. Laura Markham. Kar pa je vse prej kot lahka naloga, še posebej, če se k vpitju pogosto zatekamo.

12 nasvetov oranžnega nosoroga

vpitje sheila

Ena od mam, ki je pogosto vpila na svoje štiri sinove (stare od 2 do 7 let), je ameriška blogerka Sheila McCraith. Po neki epizodi vpitja je bila v veliki zadregi, ko je ugotovila, da je bil temu priča eden od delavcev na hiši. V tistem trenutku je sklenila, da tega ne bo več počela. 365 dni. Po začetnih neuspešnih poskusih ji je uspelo brez vpitja preživeti 520 dni skupaj. Celoten proces, svoje doživljanje, občutke, (ne)uspehe na humoren način objavlja na blogu Orange Rhino, na katerem ponuja podoben izziv tudi drugim staršem. Tako je opisala korake na svoji poti opuščanja navade vpitja na otroke:

1. Priznaj si, da moraš nekaj spremeniti. Odloči se, da hočeš spremeniti in se tega loti z vsem srcem.
Sprememba slabe navade je velika in težka stvar. Zahtevala je veliko energije in osredotočanja. V ta izziv sem se morala podati vsa. Vzela sem ga resno, si ga postavila za prioriteto, verjela vanj in vase, in se zaobljubila, da naredim vse, kar je potrebno, da uspem.

2. Zastavi si cilj. Ja, 365 dni v začetku je res malo huda, vendar je bil to zame jasen in navdihujoč cilj. Izberi si cilj, ki ni preohlapen in tudi ne preveč strašljiv, naj te motivira in naj bo merljiv. Nekaj idej poleg 365 dni: 30 dni brez kričanja, 30 spravljanj spat brez kričanja, 1 teden brez kričanja …

3. Seznani druge s svojimi namerami in cilji. O svojem cilju sem povedala svoji družini in prijateljem, da bi s tem postal še bolj oprijemljiv in zaresen in ne zgolj neka ohlapna ideja. Ja, težko mi je bilo priznati, da sem preveč vpila na svoje otroke, vendar sem vedela, da je pomembno, da imam skupino ljudi, ki me bodo držali za besedo in s katerimi bom lahko delila svoj napredek.

Prvih 10 dni sem si vsakokrat, ko sem vpila, na samolepilni listek zapisala, zakaj sem vpila, v kakšnem razpoloženju se mi je to zgodilo, v katerem delu dneva ipd.4. Vzpostavi si podporno mrežo
Ne bi mi uspelo brez naslednjih štirih oseb.
a) motivator: Oseba, ki jo lahko pokličeš, kadar te prime, da bi prenehal, in ti vedno pove, da vztrajaj, ker ti gre dobro. To je delo mojega možeka.
b) sms-ar: Ljudje, ki jim lahko pošlješ kratko sporočilce, kadarkoli te primer, da bi kričal. Izberi osebe, za katere veš, da bodo hitro odgovorile »Ne počni tega!«
c) otroci: Vaši otroci. Kadar koli moji fantje začutijo, da se pripravljam na kričanje, rečejo »Oranžni nosorog!«* in to čudežno učinkuje.
d) Facebook skupina V Orange Rhino skupini na fb so ljudje, ki mi lahko svetujejo, me opogumijo na slab dan in mi čestitajo ob drobnih uspehih. Ti ljudje mi stojijo ob strani brez obsojanja, me spominjajo na to, da nisem sama in me navdihujejo, da vztrajam.

5. Izsledi sprožilce. To je del, ki nikomur ne diši, ampak je zelo potreben! Prvih 10 dni sem si vsakokrat, ko sem vpila, na samolepilni listek zapisala, zakaj sem vpila, v kakšnem razpoloženju se mi je to zgodilo, v katerem delu dneva ipd. To mi je pomagalo:
a) Vzpostaviti mentalni alarmni sistem, ki se sedaj sproži, še PREDEN zavpijem (npr. Pozor! Kocke na tleh. Kričala boš. Pripravi se na samoobvladovanje.)
b) Prepoznaj male težave, ki so enostavno rešljive, in večje težave, ki jim je treba posvetiti več pozornosti (npr. jutranje hitenje me sili v vpitje, zato že zvečer pripravim mizo za zajtrk)
c) Pridobiti samozavedanje, da se pod 9 od 10 sprožilcev skriva dejanski sprožilec, ki je moje razpoloženje, in da se moram zato osredotočiti na svojo vlogo v situaciji, ki mi vzbuja željo po vpitju, in ne le na otroke (zdi se mi, da hočem vpiti, ker so otroci preglasni, V RESNICI pa sem samo sama utrujena).
d) Zastavite načrt preventivnih ukrepov in ga izpolnjujte (dobro jej, telovadi, hodi prej spat, ne kopiči negativnih čustev itd.)

vpitje 5

Ključno pri tem je ponavljanje in sprejemanje tega, da ne moremo vedno nadzorovati dejanj otrok, lahko pa nadzorujemo svoj odziv nanje.6. Počasi začni to uresničevati. Gre za veliko stvar, zato začni z majhnimi koraki. Sama sem se najprej naučila, da nisem vpila na otroke ampak proč od njih. Še vedno sem kričala, vendar ne naravnost v njihove obraze, ampak namesto tega v omare, stranišče, avto, škatle, vrečke. Vpila sem na vse živo, samo ne nanje. Nato sem se strenirala, da nisem govorila ničesar grdega. Iz sebe sem samo spuščala neartikulirane vzklike, vzdihe, zvoke, piske, kar mi je pač prišlo v grlo. Ključno pri tem je ponavljanje in sprejemanje tega, da ne moremo vedno nadzorovati dejanj otrok, lahko pa nadzorujemo svoj odziv nanje.

7. Vztrajaj in nadaljuj! Po desetih dneh trapastega vpitja v stranišče in čudnih živalskih zvokov sem se zavedela, da imam nadzor nad sabo, da ne vpijem več na fante, in želja po vpitju je uplahnila. Svojo energijo sem preusmerila v to, da sem 1) poiskala in preizkušala nove načine za umirjanje, 2) prepoznavala, razumevala in zmanjševala sprožilce in 3) prevzela odgovornost za lastno razpoloženje kot dejanski vir problema. Delala sem na vsem tem, dokler nisem našla pravih odgovorov in rešitev. (100 alternativ vpitju, v angleščini)

8. Naj te vse okrog tebe opozarja na tvoj cilj. Sama sem celo hišo in še sebe za cel mesec odela v oranžno, da bi me vse spominjalo na mojo obljubo. Kuhala sem oranžno hrano, nosila oranžno, po stanovanju lepila najbolj prikupne fotografije svoje otrok (le kdo bi lahko kričal na ta krasna bitja). Naredi karkoli, kar ti bo pomagalo, da se osredotočaš na svoj cilj.

9. Vztrajaj, tudi če si vpil. V začetku sem morala večkrat začeti znova. To me je vsakokrat potrlo, dokler si nisem uspela dopovedati, da gre za proces, ki zahteva čas, in da je bila dobra stvar tega vpitja v tem, da sem se nekaj naučila o sprožilcih in o tem, kateri način umirjanja pri meni ne deluje. Nisem bila poražena, pridobila sem samo nove informacije za pot do uspeha. Če sem se utapljala v svojem neuspehu, sem samo še več vpila. Morala sem biti stroga do sebe in si odpustiti, kadar sem vpila, se opravičiti otrokom in obljubiti, da bom še vztrajala.

10. Praznuj uspehe. Vsak trenutek, ko sem se uspela zadržati, da nisem vpila, je bil uspeh, pa tudi če sem samo nekaj trenutkov prej vpila – te trenutke sem praznovala bodisi z roko v zrak ali z objavo na Facebooku. Veliko pomaga tudi neka vizualna spodbuda – zame je to predstavljal števec dni na mojem blogu. Druge ideje so lahko: oranžen srček okrog datuma na koledarju za vsak dan, ko nisi kričal, oranžen bombonček v kozarcu, samolepilen listek na mestu, kjer se ti je uspelo zadržati … Bodite ustvarjalni in veselite se!

vpitje 6

 

11. Prenehaj vpiti. Začni razmišljati. Nadaljuj mirno.
Kljub vsemu naštetemu pridejo trenutku, ko se mi zdi, da bom eksplodirala. Takrat si ponavljam naslednje: ZAUSTAVI jezik (zapri usta, stisni pesti, štej do 10), ZAČNI razmišljati (kaj je sprožilec, kaj me lahko pomiri, kako lahko nadaljujem to situacijo) in nadaljuj MIRNO.

12. Vedi, da nisi sam.

* Oranžni nosorog je vzdevek in simbol, ki si ga je avtorica izbrala ob svojem izzivu. Nosorog je miroljubna žival, ki postane agresivna samo, kadar je izzvana. Oranža pa je barva topline, energije in odločnosti, ki si jo je McCraithova želela, da bi bila kos izzivu.

Ko otrok vpije na drugega, dobro prisluhni!

Cheryl Butler, mama 6 otrok pa ponuja naslednjih 6 nasvetov:

1. Z otroki ravnaj, kot da te nekdo pri tem opazuje
Ko nas nekdo zaloti med vedenjem, na katerega nismo ravno ponosni, nam je nerodno. Če si predstavljam, da me nekdo opazuje, se lažje zaustavim, globoko zadiham in svoje sporočilo otrokom predam na način, da ne izgledam nora.

2. Pomagaj otrokom, da izrazijo svoje čustva
Včasih nas otroci pripeljejo do roba, ker se neprimerno obnašajo. To pa pogosto počnejo zato, ker se še niso naučili primernejšega načina izražanja svojih čustev. Starši jih moramo naučiti, kako naj se izrazijo, pri čemer lahko potrdimo njihova čustva, brez da pritrjujemo njihovemu vedenju.

3. Močno stisni
Igrače za stiskanje, kot recimo žogice, so lahko v veliko pomoč mamam, ne samo menedžerjem pod stresom. Takšno žogico imam celo v avtu.

vpitje 7

4. Razmišljaj kot učitelj
Dobri učitelji otrokovega neprimernega obnašanja ne vzamejo osebno, ampak v njem prepoznajo priložnost za učenje. Kako lahko neko situacijo pretvoriš v koristno lekcijo namesto v stresno in nekonstruktivno vpitje?

5. Začni šepetati
Pogosto glasno govorimo, tudi ko nismo jezni. Če nam tišje govorjenje preide v navado, je manj verjetno, da bomo povzdignili glas. In ko začnem tiše govoriti, takoj pridobim pozornost otrok, saj vedo, da hočem povedati nekaj pomembnega.

6. Bodi otrokom zgled
Ko slišiš, da tvoj otrok vpije na sorojenca ali prijatelja, dobro prisluhni. Pogosto otroci samo kopirajo tisto, česar so se naučili ob nas. Postavi jim pravi zgled. Njihovega spoštovanja ne boš pridobil z vpitjem, ampak tako, da ravnaš kot odgovoren, miren in obvladan človek.

Naslednjič: Zakaj je bilo vredno prenehati vpiti?

Viri: orangerhino.com, psychologytoday.com, quickanddirtytips.com

Še malo ...
Do konca pomladne donacijske akcije je le še nekaj dni. Še danes nas podprite, da bomo skupaj dosegli zastavljeni cilj!
0€
19.500€

90%

17.547€
Akcija se zaključi:
31.05.2020

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.