»Kako je bilo v šoli?« »V redu.«

Vir: Shutterstock

Z »zasliševanjem« otrok takoj po šoli ne dobimo želenih odgovorov. Zakaj ne?

Starši smo večji del dneva v službi, otroci pa večji del dneva v vrtcu ali šoli. Zato je popolnoma naravno, da se želimo čim več pogovarjati in čimbolj povezati takoj, ko se spet vidimo. Oboji. Le da otrokom način, ki včasih izgleda kot zasliševanje, ni prav nič po godu.

Za začetek potrebujejo zgolj prostor in čas, kjer so lahko povsem varni in predvsem povsem samosvoji. Morajo se sprostiti od okolja, kjer se stalno nekaj zahteva od njih.V trenutku, ko se srečamo, želimo izvedeti prav vse o tem, kako so se imeli, kaj so počeli, s kom so se družili. Toda vprašanja, ki jih postavljamo, se otrokom zdijo prej vsiljiva kot pomoč za začetek dialoga.

Za njimi je dan, ko so morali izpolnjevati pričakovanja drugih, se morda učiti o stvareh, ki jih ne zanimajo, slediti pravilom, se prilagajati. V trenutku, ko se srečate, je morda zadnja stvar, ki si jo želijo, vse to ponovno podoživeti. Za začetek potrebujejo zgolj prostor in čas, kjer so lahko povsem varni in predvsem povsem samosvoji. Morajo se sprostiti od okolja, kjer se stalno nekaj zahteva od njih.

Katera so torej tista vprašanja, ki se zdijo povsem nedolžna, pa vendar v otroku vzbujajo odpor?

Kako je bilo v šoli?

Predstavljajte si, da je za vami dolg, grozen in naporen dan v službi. Morda se o tem želite pogovarjati, morda pa sploh ne. Kaj pa če otrok pozna vašo reakcijo na to, ko vam pove, da ni bilo v redu? Kaj če ve, da bo sledilo kup vprašanj in pripravljenih rešitev, ki jih sploh ne želi slišati. Ne vam po službi ne otroku po šoli se res ne ljubi iti znova skozi vsak detajl dneva.

Ravno zato bo njegov varen odgovor najpogosteje: »V redu.«

Kaj imaš za domačo nalogo?

Seveda ni nič narobe s tem, če želimo spremljati, o čem se otrok v šoli uči. Toda odgovor na to lahko dobimo brez nepotrebnih vprašanj.Domača naloga je zadnja stvar, o kateri se otrok želi pogovarjati takoj po šoli. Trenutno ima v mislih veliko pomembnejših stvari in idej in nobena od teh ni povezana z domačo nalogo. To vprašanje v otroku vzbudi odpor, saj ga razume, kot da želimo, da neprestano dela samo za šolo. Da menimo, da ni dovolj sposoben in da zato potrebuje veliko dodatne vaje ter nas, da mu neprestano stojimo za hrbtom.

Zato se bo morda odzval z odgovorom, ki bo ustvaril varnostno cono: »Nimam je.«

Kdaj boš naredil domačo nalogo?

Kar otrok v trenutkih po šoli razbere iz tega vprašanja, je to, da vas zanima samo domača naloga in uspeh. Pa je to res? Upamo si trditi, da za večino to ne velja.

Rešitev tukaj je, da se na začetku šolskega leta skupaj z otrokom dogovorita za čas, ko bo opravljal svoje domače naloge. Da ste tam, če bo potreboval pomoč, sicer pa je sam odgovoren, da nalogo v dogovorjenem času opravi.

Sicer bo njegov odgovor na to vprašanje vedno: »Pozneje.«

Kako ti je šlo na testu?

Kot prejšnje tudi to vprašanje otroku sporoča, da se njegova vrednost meri v ocenah. Če mu je šlo na testu dobro, vam bo o tem seveda navdušeno pripovedoval. Kaj pa sicer? Morda pozna vašo reakcijo, ki bo sledila? Bo moral delati dodatne vaje, dodatno ponavljati snov, bo izgubil kakšen privilegij?

Če ni pripravljen na vaš odziv, bo njegov varen odgovor: »Nismo še dobili nazaj.«

Kaj si se danes naučil?

Namesto vseh omenjenih vprašanj se po dolgem dnevu najprej raje objemimo.

Seveda ni nič narobe s tem, če želimo spremljati, o čem se otrok v šoli uči. Toda odgovor na to lahko dobimo brez nepotrebnih vprašanj. Prisedimo, ko ima otrok odprte zvezke. Prisluhnite njegovim vprašanjem v zvezi s snovjo in nanje odgovarjajte. Morda se bo ob večerji razvil zanimiv pogovor o zgodovini. Na tak način bo otrok dobil potrditev, da se zanimate za njegovo delo.

Če pa boste zgolj vljudnostno spraševali takoj po šoli, bo odgovor že vnaprej znan: »Ničesar.«

Namesto vprašanj – objem

Namesto vseh zgoraj omenjenih in pravzaprav v glavah staršev že kar programiranih vprašanj se po dolgem dnevu najprej raje objemimo. Se drug drugemu nasmejmo in otroku iz srca povejmo: »Hej, vesel sem, da te vidim!«

Pripravite za oba okusno malico. Bodite igrivi, veseli, nasmejani. Ker otroku tako sporočamo, da je doma dobrodošel brez vsakršnih pričakovanj. V takšnem okolju se bo odpočil in si napolnil baterije.

In tekom preostalega dne bo še dovolj časa, da boste o njegovem dnevu povsem spontano izvedeli veliko več kot preko vprašanj. Predvsem med večerjo in tik pred spanjem bodo informacije od njega kar letele. Kar pa gotovo že veste …

Povzeto po: bonniehearts.com

Foto: rbk.h-cdn.co, c.stocksy.com