Kaj si mame želimo slišati?

Kadar imamo mame slab dan, so lahko nepremišljene opazke prav rušilne. Lahko bi napisali dolg seznam stvari, ki jih ni dobro izreči mami, ki ji tisti dan ne gre najbolje. Lahko pa poskusimo drugače …

Sheila McCraith, ameriška blogerka (theorangerhino.com) in mama štirih majhnih fantkov pravi, da si v trenutkih, ko je najbolj občutljiva na neprimerne izjave iz okolice, pravzaprav samo želi slišati kaj tolažilnega in spodbudnega. Namesto seznama »česa ne smete reči« je McCraithova raje sestavila naslednji seznam izjav, ki bi si jih zares želela slišati od drugih:  

Dobro ti gre.

Ne poznam mame, ki ne bi z veseljem slišala tega. Ker, bodimo iskreni, vsi smo kdaj prepričani, da nam gre obupno slabo. Ali, da smo v svojem materinstvu čisto neuspešne. In da so seveda vse prijateljice veliko boljše mame. Skoraj prepričana sem, da nam je to vsem poznano. Še posebej v takšnih trenutkih je tako lepo slišati, če kdo reče, da ti gre dobro. Tudi takrat, ko je težko, se trudimo po svojih najboljših močeh in to zasluži pohvalo.

Prav občudujem te.

Nikoli ne veš, kako bo morda kompliment nekomu v nekem trenutku pomagal prebroditi težke trenutke, težak dan ali res naporno starševsko obdobje.Vem, da občudujem vsako mamo, ki jo poznam – vsako iz drugega razloga. Toliko se lahko učim od mam okrog sebe, še posebej od tistih, ki imajo drugačne sposobnosti in poglede na stvari kot jaz. Ja, seveda sem včasih tudi malce ljubosumna, ampak v takšnih trenutkih tej mami povem, kako jo občudujem. Nikoli ne veš, kako bo morda kompliment nekomu v nekem trenutku pomagal prebroditi težke trenutke, težak dan ali res naporno starševsko obdobje.

Tole ti pa zelo lepo pristoji, ampak, khm … imaš odtis otroške rokice na stegnu in hrano v laseh.

To je res nujno. Če pozabite reči vse drugo, prosim, recite vsaj to! Kot mama štirih dečkov imam vedno odtise rok na sebi in na najbolj neprimernih mestih. Prosim, povejte mi to, in mi na ta način prihranite zadrego.

Je težko, kaj ne?  

Mar ni tako, da bi kakšen dan najraje kar nekam zbežala in se skrila? Jaz že, vendar mi je nerodno to priznati. Materinstvo je lahko včasih precej osamljena stvar. Ko sem nekoč stala v vrsti za kavo s po enim otrokom na vsakem boku in z dvema, ki sta me vlekla za noge, mi je nekdo izrekel te besede. Namesto obsojanja sem občutila podporo. Bilo je res nekaj lepega in mi je pomagalo ohraniti živce, da nisem začela kričati na otroke »Dol z mene! Stran!«

Ekola, naj vam pomagam!

Moram priznati, da mi sprejemanje pomoči ne gre najbolje, ampak vedno, ko mi kdo pridrži vrata, da skoznje porinem dvojni voziček (medtem ko že imam enega otroka na hrbtu in še enega držim za roko), sem mu hvaležna. Pogosto sem preponosna (neumna), da bi prosila za pomoč, tudi če jo potrebujem, zato je tako čudovito, kadar kdo pomaga sam od sebe.

Ali potrebuje prijatelja, nekoga, ki bi vas poslušal, ali vsaj robček?

Zelo dobro sem spominjam, kako sem nekoč vsa sesuta s solzami v očeh vstopila v trgovino. Pred tem sem se sprla z možen in mukoma sem se trudila ohraniti mirne živce v odnosu do otrok. Ko sem skozi solze z velikimi napori prijazno odgovarjala na vsa sinova vprašanja, me je nekdo nežno potrepljal po rami in mi ponudil robček. Sem si želela s tem tujcem spregovoriti o tem, kako grozno jutro je za mano in kako težko je včasih vse skupaj? Ne. Ampak lepo je bilo vedeti, da nekomu ni vseeno.

Vsi smo v tem.

Če začnemo drug drugemu govoriti prave stvari, tisti slabi dnevi, ki jih vsi kdaj doživimo, ne bodo tako grozni.Vsi imamo kdaj dobre dni, slabe dni, čudovite in dni in povsem nemogoče dni – ne glede na to, med katere vrste mam se prištevamo. Konec koncev se vse trudimo, kolikor le zmoremo. Starševstvo je težko. Pika. Je težko za vsakega od nas. In vsi potrebujemo in zaslužimo podporo in spodbudo. Vsi si želimo in si zaslužimo, da bi kdaj slišali zgornje trditve. In če začnemo drug drugemu govoriti prave stvari, tisti slabi dnevi, ki jih vsi kdaj doživimo, ne bodo tako grozni. In komu to ne bi bilo všeč? Meni vem, da bi bilo.